Donosnost mlekomata se začne pri 65 litrih

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / nedelja, 20. december 2009 / 06:00

Na Gorenjskem je že prek dvajset mlečnih avtomatov (mlekomatov) za prodajo svežega surovega mleka. Zanimiva je izkušnja kmeta Jožeta Muleja s Sela pri Bledu, ki jih je postavil med prvimi, a je tri že prodal.

Zakaj ste jih prodali?

»Poleti je naša kmetija neposredno pri proizvajalcu v Italiji kupila pet mlekomatov. Nameravali smo jih postaviti na Bledu, v Lescah, Radovljici, na Jesenicah in v Kranju. Ker smo imeli težave pri iskanju primernih lokacij in s priklopom elektrike, smo postavili le prve tri, dva pa prodali kmetijama v Šenčur in Škofjo Loko. Pred kratkim smo na Primorsko prodali še mlekomat iz Lesc, ker je bila prodaja mleka na tej lokaciji pod mejo rentabilnosti. Odziv kupcev na Bledu in v Radovljici je zadovoljiv, tam bomo prodajni mesti ohranili, poleg mlekomata pa smo postavili že tudi avtomata za prodajo izdelkov, vendar jih še ne prodajamo, ker je organizacija kar zahtevna.«

Če ni poslovna skrivnost: koliko stane mlekomat, koliko mleka je treba dnevno prodati, da je naložba rentabilna …?

»Pri naših mlekomatih je prag donosnosti pri prodaji 65 litrov mleka na dan po ceni en evro, vendar je pri tem treba upoštevati, da smo zaradi neposrednega nakupa investirali v eno prodajno mesto okrog dvajset tisoč evrov oz. bistveno manj kot pri posrednem nakupu. Če kmet v eno prodajno mesto vloži 30 ali celo 35 tisoč evrov, je prag donosnosti presežen šele pri dnevni prodaji prek 85 litrov.«

Med potrošniki je slišati tudi mnenje, da bi kmetje na mlekomatih lahko prodali več mleka, če bi bilo cenejše, torej manj kot en evro za liter …

»Cena mleka en evro za liter je poštena tako za kmeta kot za potrošnika. Potrošniki, ki se zavedajo prednosti vsak dan svežega, naravnega mleka, brez kakršnihkoli dodatkov ali predelave, rade volje plačajo nekaj centov več kot v trgovini. Cena takšnega mleka je povsod po svetu višja, kot je cena sterilnega mleka, enako so tudi izdelki iz surovega mleka v višjem cenovnem razredu. Kupci se morajo zavedati, da je cena postavitve mlekomata visoka. Potem so tu še stroški vsakodnevne oskrbe s hlajenim kombijem, ki mora imeti hidravlično dvigalo za nakladanje in razkladanje, pa stroški vsakodnevnega vračila mleka …«

Kaj naredite z mlekom, ki ga ne prodate na mlekomatu?

»Ostanka ne zavržemo, porabimo ga za krmo teletom. Ko bomo registrirali dopolnilno dejavnost za predelavo, bomo iz ostankov lahko naredili skuto in jo ponudili poleg mlekomatov.«

Zdi se, da se mreža mlekomatov širi precej nenačrtno in da si kmetje v »boju« za lokacije in kupce celo medsebojno konkurirajo …

»V zadnjem času se je pojavilo res veliko število mlekomatov. Mnogi kmetje ne preračunajo realno, kaj in kje se splača investirati. Po mojih izkušnjah trg prenese en mlekomat na res dobri lokaciji z zaledjem deset tisoč prebivalcev. Pri realni investiciji okrog dvajset tisoč evrov kmet lahko pričakuje, da se mu bo dolgoročno investicija izplačala in da bo za mleko dejansko prejel več, kot če bi ga prodajal v mlekarno.«

Se lahko zgodi, da bo kakšnega kmeta zaradi mlekomata bolela glava?

»Pojavljajo se primeri, ko kmet na podlagi izračunov o prodaji 150 in več litrov mleka na dan kupi mlekomat na lizing za 35 tisoč evrov. Pol plača zdaj, pol bo čez eno leto. Pri takšnem nakupu se mu res lahko zgodi, da ga bo že čez en mesec bolela glava, ker bo spoznal, da pri nizki prodaji niti slučajno ne bo mogel prihraniti za drugo polovico, ki jo bo moral plačati čez eno leto. Kaj v takem primeru storiti? Bojim se, da bo na trgu čez eno leto precej mlekomatov po izredno ugodnih cenah.«