Ekrani slikarskih podob: Damir Globočnik, Simon Jugovic Fink, Agata Pavlovec in Herman Gvardjančič / Foto: Matic Zorman

Ekrani med abstrakcijo in originalom

V atriju Sokolskega doma v Škofji Loki je do konca meseca na ogled slikarska razstava Ekrani nagrajenca letošnjega Ex-tempora Iveta Šubica, umetnika Simona Jugovica Finka.

Škofja Loka – Umetniški ustvarjalec Simon Jugovic Fink, ki sicer živi in dela v Trzinu, je diplomiral iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Imel je že sedemnajst samostojnih razstav ter sodeloval na štiridesetih skupinskih razstavah, poleg slikarstva pa se ukvarja tudi s poezijo. Pri svojem, na prvi pogled raznolikem slikarskem delovanju je za iztočnico izbral hotenje po oblikovanju dinamičnega slikarskega polja. Načini, s katerim obogati kompozicijske sestave abstraktnih oblik in vanje razmeščene predmetne motive, so različni. Pri tem povezuje dvoje razumevanj slikarske podobe: starejšega, tradicionalnega, ki sliko razume kot okno, skozi katerega lahko ugledamo konkretni motiv, in modernistično interpretacijo, po kateri je površina platna predvsem likovno polje, v katerega vnaša lastne predstave in hotenja. V kompozicijskih posegih in barvah zasledimo odmeve ekranskih podob in drugih novodobnih medijev, tako da se praviloma srečujemo s kompleksnim in raziskovalnim pristopom do slikarskega izraza.

Kot je ustvarjalca predstavil dr. Damir Globočnik, je eden od njegovih značilnih postopkov razporeditev likovnih elementov v več medsebojno razvidno ločenih prostorskih pasov. Ti so lahko samo nakazani, lahko pa gre tudi za konkretno ločitev v dvoje prostorskih nivojev v primeru, ko je slikar za likovni nosilec uporabil okensko steklo. Večina njegovih slikarskih kompozicij, izdelanih v tehniki olja na lesu, ima konkretno pobudo, abstraktni pol na njih le redko povsem prevlada. Slikar pogosto upodablja krajino, v katero razmešča akte. Ena od značilnih tem je namreč razmerje med moškim in žensko. Zanimiva je tudi pobuda za nastanek serije šestih slik z naslovom JB65, ki je prišla s strani Komornega pevskega zbora Mysterium iz Kranja. Jugovic Fink se je odločil za likovno vizualizacijo Novih ljubezenskih pesmi (Opus 65) nemškega skladatelja in pianista Johannesa Brahmsa (1833–1897). Osrednji kompozicijski poudarek na slikah so paralelno nanizani enakomerno široki trakovi. Barve in oblike povzemajo zvoke glasbe, ki so se ji uklonili tudi ritmizirani trakovi, zasnovani po matematičnem pravilu klavirskih tipk, je predstavitev sklenil Globočnik.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / sobota, 22. junij 2024 / 18:32

Krasijo jih pogum, volja, vztrajnost ...

Minuli konec tedna je na območju Bleda in Bohinja vnovič potekal Pohod razuma, volje in moči – Brajnikov memorial. Tekmovanje je leta 1993 prvič organiziral gorenjski policist in gorski reševalec Mitj...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / petek, 24. julij 2009 / 07:00

Štirje na novo okuženi z novo gripo

Ljubljana - V nacionalnem referenčnem laboratoriju za influenco Inštituta za varovanje zdravja so potrdili še štiri primere okužbe z virusom gripe A (H1N1). Gre za moške, ki so s...

Gospodarstvo / petek, 24. julij 2009 / 07:00

Delavci Mure na protestu v Ljubljani

Ljubljana - Delavci Mure in njihovi podporniki so se včeraj s številnimi avtobusi pripeljali v glavno mesto in pred vladnim poslopjem pripravili protestni shod, s katerim so opoz...

GG Plus / petek, 24. julij 2009 / 07:00

Pevci pod Podnarjevo lipo

Slovenci v zamejstvu (152)

GG Plus / petek, 24. julij 2009 / 07:00

Kronika tedna

Novi sodbi proti Sloveniji Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je v zadnjih sodbah proti Sloveniji zaradi sodnih zaostankov presodilo, da mora republik...

Zanimivosti / petek, 24. julij 2009 / 07:00

Žetev po starem v Lešah

Leše - Stari kmečki običaji in tradicionalni načini dela tonejo v pozabo, ugotavljajo v Lešah. Zato želijo ohraniti ta pomemben del preteklosti, ki jo je spodrinila moderna mehan...