Pri Brdarju v Vinharjah so v soboto pripravili tradicionalno srečanje v spomin na poljansko vstajo decembra leta 1941. / Denis Bozovičar

Neomajni v veri v svobodo

Pri Brdarju v Vinharjah so prejšnjo soboto pripravili tradicionalno srečanje v spomin na poljansko vstajo decembra leta 1941. Srečanje predstavlja prvi dogodek v sklopu prireditev Po stezah partizanske Jelovice.

Vinharje – »Kaj si lahko danes, po 74 letih od poljanske vstaje, mislimo o svojih prednikih, junaških možeh in ženah, ki jih je v vstajo gnala želja po izgonu okupatorja in misel na svobodo?« se je na prireditvi vprašala slavnostna govornica, podpredsednica Zveza združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije Ljubica Jelušič. Da bi premagali okupatorje, je spomnila, so se morali boriti štiri dolga in krvava leta. In dodala, da so bili v svoji veri v svobodo in pravičnost neomajni, čeprav so številni to plačali s svojim življenjem.

K poljanski vstaji, je spomnila organizatorka prireditve Milena Sitar, je veliko pripomogla takratna nemška okupacijska oblast, ki je začela izvajati raznarodovalno politiko z izgonom najprej vseh vplivnih, narodno zavednih izobraženih prebivalcev. »To je sovpadlo s sklepom jugoslovanskega partijskega vodstva, da mora tudi v Sloveniji priti do množične vstaje,« je pojasnila in dodala, da so tako že v začetku decembra 1941 ustanovili Poljansko četo, ki je predstavljala osnovo za vstajniško delovanje. V vsesplošni partizanski mobilizaciji so se po besedah Ljubice Jelušič oblikovale ali popolnile posamezne čete, Cankarjev bataljon, ki je imel pred vstajo 70 mož in žena, pa je v kratkem času pridobil 340 pripadnikov. Med njihovimi pomembnejšimi uspehi je bil napad na vod nemškega rezervnega bataljona v Rovtu v Selški dolini. »Ta akcija je pomembno pripomogla k preskrbi z bolj sodobnim orožjem in strelivom.«

Ob tem je Ljubica Jelušič z obžalovanjem ugotavljala, da živimo v svetu, ki se vojnam, kljub zavedanju o strahotah v preteklosti, še ni odpovedal. »Vsak dan srečujemo žrtve teh vojn na begunskih poteh v Evropo. Prihajajo iz Sirije, Iraka, Afganistana, iz Afrike, od vsepovsod, kjer oboroženi spopadi različnih vojsk in tolp krojijo vsakdanjik.« Prepričana je, da če bi lahko spregovorili z glasom poljanskih vstajnikov, ki jih ni več med nami, bi morali vsem, ki te dni glasujejo za vojno, sporočiti, naj glasujejo, da se vojna ustavi.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / / 11:23

Šola vedeževanja iz ciganskih kart

Imamo karte Hrepenenje, Sodnik in Ljubezen. Pri uradnih kartah nam navadno naredi dvom čustvena karta. Sodnik v tem primeru predstavlja nas same in naše odločitve. Ali se bomo odločili vztrajati na...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / / 07:00

O šolskem Prešernu

Okrog osmega februarja se skrbniki slovenskega kulturnega spomina znajdejo v zadregi, kako ob obletnici smrti pesniške legende napisati kaj, kar ni bilo izrečeno že lani in predlanskim in leto prej. I...

GG Plus / / 07:00

Prešernov nagrobni spomenik

Nagrobni spomenik pesniku dr. Francetu Prešernu v Prešernovem gaju v Kranju je prvi slovenski javni spomenik, ki je nastal na podlagi množične narodnozavedne pobude.

Prosti čas / / 07:00

Starodobniki spet na snegu

Društvo Rovtarji, ki je že dvanajstič pripravilo mednarodno smučarsko tekmovanje po starem v Škofji Loki, se klub pomanjkanju snega ne da.

Mularija / / 07:00

Otroška peresa

Ko bom velik, bom … Drugošolci iz Besnice o željah v prihodnosti. Ko bom velik, bom nogometaš. Treniral bom, streljal na gol in hodil na tekme. Igr...

Prosti čas / / 07:00

Zlatolaska

Zlatolaska je zabavna, sinhronizirana, animirana družinska pustolovščina. Disneyjeva adaptacija priljubljene zgodbe bratov Grimm prikazuje mlado princeso Zlatolasko, ki jo ugrabi zlobna čarovnica...