Pri Brdarju v Vinharjah so v soboto pripravili tradicionalno srečanje v spomin na poljansko vstajo decembra leta 1941. / Denis Bozovičar

Neomajni v veri v svobodo

Pri Brdarju v Vinharjah so prejšnjo soboto pripravili tradicionalno srečanje v spomin na poljansko vstajo decembra leta 1941. Srečanje predstavlja prvi dogodek v sklopu prireditev Po stezah partizanske Jelovice.

Vinharje – »Kaj si lahko danes, po 74 letih od poljanske vstaje, mislimo o svojih prednikih, junaških možeh in ženah, ki jih je v vstajo gnala želja po izgonu okupatorja in misel na svobodo?« se je na prireditvi vprašala slavnostna govornica, podpredsednica Zveza združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije Ljubica Jelušič. Da bi premagali okupatorje, je spomnila, so se morali boriti štiri dolga in krvava leta. In dodala, da so bili v svoji veri v svobodo in pravičnost neomajni, čeprav so številni to plačali s svojim življenjem.

K poljanski vstaji, je spomnila organizatorka prireditve Milena Sitar, je veliko pripomogla takratna nemška okupacijska oblast, ki je začela izvajati raznarodovalno politiko z izgonom najprej vseh vplivnih, narodno zavednih izobraženih prebivalcev. »To je sovpadlo s sklepom jugoslovanskega partijskega vodstva, da mora tudi v Sloveniji priti do množične vstaje,« je pojasnila in dodala, da so tako že v začetku decembra 1941 ustanovili Poljansko četo, ki je predstavljala osnovo za vstajniško delovanje. V vsesplošni partizanski mobilizaciji so se po besedah Ljubice Jelušič oblikovale ali popolnile posamezne čete, Cankarjev bataljon, ki je imel pred vstajo 70 mož in žena, pa je v kratkem času pridobil 340 pripadnikov. Med njihovimi pomembnejšimi uspehi je bil napad na vod nemškega rezervnega bataljona v Rovtu v Selški dolini. »Ta akcija je pomembno pripomogla k preskrbi z bolj sodobnim orožjem in strelivom.«

Ob tem je Ljubica Jelušič z obžalovanjem ugotavljala, da živimo v svetu, ki se vojnam, kljub zavedanju o strahotah v preteklosti, še ni odpovedal. »Vsak dan srečujemo žrtve teh vojn na begunskih poteh v Evropo. Prihajajo iz Sirije, Iraka, Afganistana, iz Afrike, od vsepovsod, kjer oboroženi spopadi različnih vojsk in tolp krojijo vsakdanjik.« Prepričana je, da če bi lahko spregovorili z glasom poljanskih vstajnikov, ki jih ni več med nami, bi morali vsem, ki te dni glasujejo za vojno, sporočiti, naj glasujejo, da se vojna ustavi.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / ponedeljek, 29. junij 2009 / 07:00

Glasbeno darilo tržiški publiki

Učenci Glasbene šole Tržič so se predstavili na letnem koncertu. Nastop različnih zasedb je navdušil občinstvo.

Objavljeno na isti dan


Radovljica / ponedeljek, 14. december 2015 / 14:12

Živijo upokojensko življenje

Tudi starejši, ki so zaradi svoje invalidnosti vključeni v radovljiški Center za usposabljanje, delo in varstvo Matevža Langusa, si zaslužijo, da se jim reče upokojenci. Z vsem, kar sodi zraven: počas...

Naklo / ponedeljek, 14. december 2015 / 14:11

V Naklem sprejeli občinski proračun

V proračunu občine Naklo za prihodnje leto je načrtovan tudi denar za obnovo ceste do Trnovca.

Kranj / ponedeljek, 14. december 2015 / 14:11

Za otroke pripravili skoraj tisoč daril

V vseslovenski akciji Božiček za en dan je letos sodelovalo tudi blizu 970 gorenjskih »božičkov«. Po vsej državi bodo obdarili več kot 8000 socialno ogroženih otrok, razveselili pa bodo še 585 otrok i...

Kranj / ponedeljek, 14. december 2015 / 14:09

Dobrodelno praznično popoldne

Kranj – Učenci in učenke ter zaposleni z Osnovne šole Matije Čopa v Kranju vabijo na dobrodelno praznično popoldne. V torek, 15. decembra, bodo od 16.30 do 18. ure v avli šole zbirali hrano, ki jo...

Kranj / ponedeljek, 14. december 2015 / 14:09

Krivdni odpust za Ogrinovo

V Gorenjskem muzeju nameravajo kustosinjo in nekdanjo direktorico muzeja Marijo Ogrin odpustiti iz krivdnih razlogov.