Pri Brdarju v Vinharjah so v soboto pripravili tradicionalno srečanje v spomin na poljansko vstajo decembra leta 1941. / Denis Bozovičar

Neomajni v veri v svobodo

Pri Brdarju v Vinharjah so prejšnjo soboto pripravili tradicionalno srečanje v spomin na poljansko vstajo decembra leta 1941. Srečanje predstavlja prvi dogodek v sklopu prireditev Po stezah partizanske Jelovice.

Vinharje – »Kaj si lahko danes, po 74 letih od poljanske vstaje, mislimo o svojih prednikih, junaških možeh in ženah, ki jih je v vstajo gnala želja po izgonu okupatorja in misel na svobodo?« se je na prireditvi vprašala slavnostna govornica, podpredsednica Zveza združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije Ljubica Jelušič. Da bi premagali okupatorje, je spomnila, so se morali boriti štiri dolga in krvava leta. In dodala, da so bili v svoji veri v svobodo in pravičnost neomajni, čeprav so številni to plačali s svojim življenjem.

K poljanski vstaji, je spomnila organizatorka prireditve Milena Sitar, je veliko pripomogla takratna nemška okupacijska oblast, ki je začela izvajati raznarodovalno politiko z izgonom najprej vseh vplivnih, narodno zavednih izobraženih prebivalcev. »To je sovpadlo s sklepom jugoslovanskega partijskega vodstva, da mora tudi v Sloveniji priti do množične vstaje,« je pojasnila in dodala, da so tako že v začetku decembra 1941 ustanovili Poljansko četo, ki je predstavljala osnovo za vstajniško delovanje. V vsesplošni partizanski mobilizaciji so se po besedah Ljubice Jelušič oblikovale ali popolnile posamezne čete, Cankarjev bataljon, ki je imel pred vstajo 70 mož in žena, pa je v kratkem času pridobil 340 pripadnikov. Med njihovimi pomembnejšimi uspehi je bil napad na vod nemškega rezervnega bataljona v Rovtu v Selški dolini. »Ta akcija je pomembno pripomogla k preskrbi z bolj sodobnim orožjem in strelivom.«

Ob tem je Ljubica Jelušič z obžalovanjem ugotavljala, da živimo v svetu, ki se vojnam, kljub zavedanju o strahotah v preteklosti, še ni odpovedal. »Vsak dan srečujemo žrtve teh vojn na begunskih poteh v Evropo. Prihajajo iz Sirije, Iraka, Afganistana, iz Afrike, od vsepovsod, kjer oboroženi spopadi različnih vojsk in tolp krojijo vsakdanjik.« Prepričana je, da če bi lahko spregovorili z glasom poljanskih vstajnikov, ki jih ni več med nami, bi morali vsem, ki te dni glasujejo za vojno, sporočiti, naj glasujejo, da se vojna ustavi.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / sobota, 1. februar 2020 / 19:50

Srečanje gospodarjev turističnih kmetij

Bašelj – Oddelek za kmetijsko svetovanje pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj pripravlja v sredo z začetkom ob devetih dopoldne na turistični kmetiji Majerček v Bašlju srečanje gospodarjev turisti...

Objavljeno na isti dan


Splošno / sobota, 29. marec 2008 / 07:00

V Naklem pokopali pobite pod Storžičem

O prikritem grobišču ob poti med Lovrencem in Poljano, v katerem so novembra lani našli ostanke štirih žrtev, je prva pisala oktobra leta 2004 Marjeta Smolnikar v Gorenjskem glasu.

Radovljica / sobota, 29. marec 2008 / 07:00

Vodarina prinaša izgubo

Komunala Radovljica je lani poslovala z dobičkom, prvič po petnajstih letih so pozitivno poslovale tudi javne gospodarske službe, vodarina pa še vedno prinaša precejšnjo izgubo.

Radovljica / sobota, 29. marec 2008 / 07:00

Brezposelnost postopoma upada

Konec februarja je bilo v radovljiški občini registriranih 316 brezposelnih, več kot polovica brezposelnih je žensk.

Radovljica / sobota, 29. marec 2008 / 07:00

Lekarna postaja pretesna

Radovljica - Javni zavod Gorenjske lekarne ima v radovljiški občini lekarni v Radovljici in v Lescah ter lekarniško podružnico v Kropi. Lekarne so lani poslovale pozitivno, pri tem pa je r...

Splošno / sobota, 29. marec 2008 / 07:00

Otroštvo te zaznamuje za vse življenje

Otroška ljubezen do trga pred domačimi vrati je prerasla v ljubezen do mesta. Na sprehodu z dr. Cenetom Avguštinom skozi gabrov drevored do graščine.