Pri Brdarju v Vinharjah so v soboto pripravili tradicionalno srečanje v spomin na poljansko vstajo decembra leta 1941. / Denis Bozovičar

Neomajni v veri v svobodo

Pri Brdarju v Vinharjah so prejšnjo soboto pripravili tradicionalno srečanje v spomin na poljansko vstajo decembra leta 1941. Srečanje predstavlja prvi dogodek v sklopu prireditev Po stezah partizanske Jelovice.

Vinharje – »Kaj si lahko danes, po 74 letih od poljanske vstaje, mislimo o svojih prednikih, junaških možeh in ženah, ki jih je v vstajo gnala želja po izgonu okupatorja in misel na svobodo?« se je na prireditvi vprašala slavnostna govornica, podpredsednica Zveza združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije Ljubica Jelušič. Da bi premagali okupatorje, je spomnila, so se morali boriti štiri dolga in krvava leta. In dodala, da so bili v svoji veri v svobodo in pravičnost neomajni, čeprav so številni to plačali s svojim življenjem.

K poljanski vstaji, je spomnila organizatorka prireditve Milena Sitar, je veliko pripomogla takratna nemška okupacijska oblast, ki je začela izvajati raznarodovalno politiko z izgonom najprej vseh vplivnih, narodno zavednih izobraženih prebivalcev. »To je sovpadlo s sklepom jugoslovanskega partijskega vodstva, da mora tudi v Sloveniji priti do množične vstaje,« je pojasnila in dodala, da so tako že v začetku decembra 1941 ustanovili Poljansko četo, ki je predstavljala osnovo za vstajniško delovanje. V vsesplošni partizanski mobilizaciji so se po besedah Ljubice Jelušič oblikovale ali popolnile posamezne čete, Cankarjev bataljon, ki je imel pred vstajo 70 mož in žena, pa je v kratkem času pridobil 340 pripadnikov. Med njihovimi pomembnejšimi uspehi je bil napad na vod nemškega rezervnega bataljona v Rovtu v Selški dolini. »Ta akcija je pomembno pripomogla k preskrbi z bolj sodobnim orožjem in strelivom.«

Ob tem je Ljubica Jelušič z obžalovanjem ugotavljala, da živimo v svetu, ki se vojnam, kljub zavedanju o strahotah v preteklosti, še ni odpovedal. »Vsak dan srečujemo žrtve teh vojn na begunskih poteh v Evropo. Prihajajo iz Sirije, Iraka, Afganistana, iz Afrike, od vsepovsod, kjer oboroženi spopadi različnih vojsk in tolp krojijo vsakdanjik.« Prepričana je, da če bi lahko spregovorili z glasom poljanskih vstajnikov, ki jih ni več med nami, bi morali vsem, ki te dni glasujejo za vojno, sporočiti, naj glasujejo, da se vojna ustavi.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Pisma bralcev / sreda, 30. december 2009 / 07:00

Iztok Čop izigran

V rubriki »Pisma bralcev« ste dne 18. decembra 2009 objavili prispevek radovljiškega župana Janka S. Stuška. V tem prispevku je toliko neresnic in zavajanja javnosti, poleg osebnih diskvalifikacij, da...

Objavljeno na isti dan


Razvedrilo / torek, 23. februar 2016 / 20:00

Živahno v Kranjski Gori

V četrtek je v Ljudskem domu nastopil domačin Denis Porčič - Chorchyp, petek je bil posvečen spominu na smučarja Draga Grubelnika, sobota pa prestižnim jeklenim lepotcem.

Nasveti / torek, 23. februar 2016 / 20:00

Tanja odgovarja

Zanimajo me služba, ker že dolgo nimam nikakršnega uspeha, ljubezen in zdravje. Prav tako sprašujem enako za sestro.

Zanimivosti / torek, 23. februar 2016 / 17:24

Razglednice iz Bosne (2)

Prav univerzitetna knjižnica Vijećnica predstavlja enega izmed simbolov Sarajeva, mesta, ki je v devetdesetih doživljalo katastrofalno vojaško obleganje s strani JLA. Na svoj odpor ter vztrajanje v...

Mularija / torek, 23. februar 2016 / 18:57

Spoznali veliko novega

Za pestro dogajanje med počitnicami so minuli teden poskrbeli tudi pri Ljudski univerzi Kranj. V okviru centra za družine so pripravili zanimive, zabavne, družabne in poučne delavnice.

Kultura / torek, 23. februar 2016 / 18:05

Pisma, poslana iz strelskih jarkov

V Galeriji Šivčeva hiša v Radovljici je na ogled razstava pisem, ki jih je prijatelju Stanu Kosovelu, starejšemu bratu bolj znanega pesnika Srečka Kosovela, pisal njegov prijatelj, slikar Veno Pilon.