Pri Brdarju v Vinharjah so v soboto pripravili tradicionalno srečanje v spomin na poljansko vstajo decembra leta 1941. / Denis Bozovičar

Neomajni v veri v svobodo

Pri Brdarju v Vinharjah so prejšnjo soboto pripravili tradicionalno srečanje v spomin na poljansko vstajo decembra leta 1941. Srečanje predstavlja prvi dogodek v sklopu prireditev Po stezah partizanske Jelovice.

Vinharje – »Kaj si lahko danes, po 74 letih od poljanske vstaje, mislimo o svojih prednikih, junaških možeh in ženah, ki jih je v vstajo gnala želja po izgonu okupatorja in misel na svobodo?« se je na prireditvi vprašala slavnostna govornica, podpredsednica Zveza združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije Ljubica Jelušič. Da bi premagali okupatorje, je spomnila, so se morali boriti štiri dolga in krvava leta. In dodala, da so bili v svoji veri v svobodo in pravičnost neomajni, čeprav so številni to plačali s svojim življenjem.

K poljanski vstaji, je spomnila organizatorka prireditve Milena Sitar, je veliko pripomogla takratna nemška okupacijska oblast, ki je začela izvajati raznarodovalno politiko z izgonom najprej vseh vplivnih, narodno zavednih izobraženih prebivalcev. »To je sovpadlo s sklepom jugoslovanskega partijskega vodstva, da mora tudi v Sloveniji priti do množične vstaje,« je pojasnila in dodala, da so tako že v začetku decembra 1941 ustanovili Poljansko četo, ki je predstavljala osnovo za vstajniško delovanje. V vsesplošni partizanski mobilizaciji so se po besedah Ljubice Jelušič oblikovale ali popolnile posamezne čete, Cankarjev bataljon, ki je imel pred vstajo 70 mož in žena, pa je v kratkem času pridobil 340 pripadnikov. Med njihovimi pomembnejšimi uspehi je bil napad na vod nemškega rezervnega bataljona v Rovtu v Selški dolini. »Ta akcija je pomembno pripomogla k preskrbi z bolj sodobnim orožjem in strelivom.«

Ob tem je Ljubica Jelušič z obžalovanjem ugotavljala, da živimo v svetu, ki se vojnam, kljub zavedanju o strahotah v preteklosti, še ni odpovedal. »Vsak dan srečujemo žrtve teh vojn na begunskih poteh v Evropo. Prihajajo iz Sirije, Iraka, Afganistana, iz Afrike, od vsepovsod, kjer oboroženi spopadi različnih vojsk in tolp krojijo vsakdanjik.« Prepričana je, da če bi lahko spregovorili z glasom poljanskih vstajnikov, ki jih ni več med nami, bi morali vsem, ki te dni glasujejo za vojno, sporočiti, naj glasujejo, da se vojna ustavi.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Slovenija / petek, 20. november 2009 / 07:00

Vlada potrdila arbitražni sporazum

Vlada je ta teden potrdila arbitražni sporazum s Hrvaško in ga poslala v ratifikacijo v državni zbor.

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / ponedeljek, 26. december 2022 / 16:35

Takšne in drugačne zimske radosti

Po zimske užitke tudi na drsališča, a le če so varna in dobro očiščena. Da se drsalne dogodivščine ne bi končale s trdim padcem na zadnjo plat, poskrbijo tudi prostovoljci, ki drsalne površine redn...

Gorenjska / ponedeljek, 26. december 2022 / 16:33

Otroci in mladostniki, prezrti in pozabljeni žalovalci

Slovensko društvo Hospic je že pred dobrimi dvajsetimi leti začelo izvajati tudi program za žalujoče otroke in mladostnike, v okviru katerega med drugim organizirajo tabore Levjesrčni za mlade žaloval...

Kranj / ponedeljek, 26. december 2022 / 16:21

Bolno vrbo zamenjali z brezo

Kranj – Vrbe ni več, zdaj tam raste breza, bi za potrebe tega članka lahko parafrazirali znamenito izjavo pokojnega Jožeta Pučnika. Pred časom so namreč pred Prešernovim gledališčem v Kranju odstra...

Gorenjska / ponedeljek, 26. december 2022 / 16:19

Leto 2022 si bomo zapomnili po ...

Po čem si bomo zapomnili leto 2022, kaj si želimo v naslednjem letu in kako bomo praznovali?

Kultura / ponedeljek, 26. december 2022 / 16:15

Iz srca in za ljudi

Te dni je izšel glasbeni prvenec Kvinteta Vintgar, ki mu naslov daje okolje, iz katerega pevska zasedba izhaja, v prvi vrsti pa ga določa glasba, ki nam jo pet ubranih pevcev daje v poslušanje.