Pri Brdarju v Vinharjah so v soboto pripravili tradicionalno srečanje v spomin na poljansko vstajo decembra leta 1941. / Denis Bozovičar

Neomajni v veri v svobodo

Pri Brdarju v Vinharjah so prejšnjo soboto pripravili tradicionalno srečanje v spomin na poljansko vstajo decembra leta 1941. Srečanje predstavlja prvi dogodek v sklopu prireditev Po stezah partizanske Jelovice.

Vinharje – »Kaj si lahko danes, po 74 letih od poljanske vstaje, mislimo o svojih prednikih, junaških možeh in ženah, ki jih je v vstajo gnala želja po izgonu okupatorja in misel na svobodo?« se je na prireditvi vprašala slavnostna govornica, podpredsednica Zveza združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije Ljubica Jelušič. Da bi premagali okupatorje, je spomnila, so se morali boriti štiri dolga in krvava leta. In dodala, da so bili v svoji veri v svobodo in pravičnost neomajni, čeprav so številni to plačali s svojim življenjem.

K poljanski vstaji, je spomnila organizatorka prireditve Milena Sitar, je veliko pripomogla takratna nemška okupacijska oblast, ki je začela izvajati raznarodovalno politiko z izgonom najprej vseh vplivnih, narodno zavednih izobraženih prebivalcev. »To je sovpadlo s sklepom jugoslovanskega partijskega vodstva, da mora tudi v Sloveniji priti do množične vstaje,« je pojasnila in dodala, da so tako že v začetku decembra 1941 ustanovili Poljansko četo, ki je predstavljala osnovo za vstajniško delovanje. V vsesplošni partizanski mobilizaciji so se po besedah Ljubice Jelušič oblikovale ali popolnile posamezne čete, Cankarjev bataljon, ki je imel pred vstajo 70 mož in žena, pa je v kratkem času pridobil 340 pripadnikov. Med njihovimi pomembnejšimi uspehi je bil napad na vod nemškega rezervnega bataljona v Rovtu v Selški dolini. »Ta akcija je pomembno pripomogla k preskrbi z bolj sodobnim orožjem in strelivom.«

Ob tem je Ljubica Jelušič z obžalovanjem ugotavljala, da živimo v svetu, ki se vojnam, kljub zavedanju o strahotah v preteklosti, še ni odpovedal. »Vsak dan srečujemo žrtve teh vojn na begunskih poteh v Evropo. Prihajajo iz Sirije, Iraka, Afganistana, iz Afrike, od vsepovsod, kjer oboroženi spopadi različnih vojsk in tolp krojijo vsakdanjik.« Prepričana je, da če bi lahko spregovorili z glasom poljanskih vstajnikov, ki jih ni več med nami, bi morali vsem, ki te dni glasujejo za vojno, sporočiti, naj glasujejo, da se vojna ustavi.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Slovenija / nedelja, 6. marec 2016 / 17:48

Žene v islamskem svetu

Kmalu bo dan žena. Priložnost, da pogledamo, kakšen je položaj žensk v družbah, za katere na Zahodu mislimo, da so ženske v njih zatirane in brez pravic. Pa ni čisto tako, tudi ženske same se nimajo z...

Objavljeno na isti dan


Kranj / nedelja, 28. april 2024 / 07:59

Nova direktorica porodnišnice Larisa Hajdinjak

Kranj – Vodenje Bolnišnice za ginekologijo in porodništvo Kranj s 1. majem prevzema Larisa Hajdinjak. Vlada je namreč na sredini seji podala soglasje k njenemu imenovanju za direktorico javnega zdr...

GG Plus / nedelja, 28. april 2024 / 07:54

V spomin prof. Sabiri Hajdarević

Svoje učiteljice klavirja Sabire Hajdarević (1937–2024) se spominjajo njeni učenki in učenca ter ravnateljica Glasbene šole Kranj Petra Mohorčič.

Zanimivosti / nedelja, 28. april 2024 / 07:48

Po nakupu na počitek s knjigo

V nakupovalnih središčih Supernova Kranj in Kamnik so postavili bralna kotička z unikatnim lesenim bralnim stolom, ki so ga izdelali dijaki Srednje šole za lesarstvo Škofja Loka.

GG Plus / nedelja, 28. april 2024 / 07:47

Ovekovečila je Poljansko dolino

Pred kratkim je izšla knjiga Marije Stanonik z zgovornim naslovom Dar Poljanski dolini. Kot pravi avtorica, pa je to tudi dar vseh avtorjev, o katerih piše v zajetni publikaciji.

GG Plus / nedelja, 28. april 2024 / 07:47

Luna nagajiva (19. del)

Meta Colnar je bila posvojena hčerka Fini in Lojzeta Colnarja, ki je, ko je živel v Zagrebu, reševal tudi otroke po pobojih v Bosni. Meto sta z ženo Fini posvojila. Bila je prepričana, da...