Pri Brdarju v Vinharjah so v soboto pripravili tradicionalno srečanje v spomin na poljansko vstajo decembra leta 1941. / Denis Bozovičar

Neomajni v veri v svobodo

Pri Brdarju v Vinharjah so prejšnjo soboto pripravili tradicionalno srečanje v spomin na poljansko vstajo decembra leta 1941. Srečanje predstavlja prvi dogodek v sklopu prireditev Po stezah partizanske Jelovice.

Vinharje – »Kaj si lahko danes, po 74 letih od poljanske vstaje, mislimo o svojih prednikih, junaških možeh in ženah, ki jih je v vstajo gnala želja po izgonu okupatorja in misel na svobodo?« se je na prireditvi vprašala slavnostna govornica, podpredsednica Zveza združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije Ljubica Jelušič. Da bi premagali okupatorje, je spomnila, so se morali boriti štiri dolga in krvava leta. In dodala, da so bili v svoji veri v svobodo in pravičnost neomajni, čeprav so številni to plačali s svojim življenjem.

K poljanski vstaji, je spomnila organizatorka prireditve Milena Sitar, je veliko pripomogla takratna nemška okupacijska oblast, ki je začela izvajati raznarodovalno politiko z izgonom najprej vseh vplivnih, narodno zavednih izobraženih prebivalcev. »To je sovpadlo s sklepom jugoslovanskega partijskega vodstva, da mora tudi v Sloveniji priti do množične vstaje,« je pojasnila in dodala, da so tako že v začetku decembra 1941 ustanovili Poljansko četo, ki je predstavljala osnovo za vstajniško delovanje. V vsesplošni partizanski mobilizaciji so se po besedah Ljubice Jelušič oblikovale ali popolnile posamezne čete, Cankarjev bataljon, ki je imel pred vstajo 70 mož in žena, pa je v kratkem času pridobil 340 pripadnikov. Med njihovimi pomembnejšimi uspehi je bil napad na vod nemškega rezervnega bataljona v Rovtu v Selški dolini. »Ta akcija je pomembno pripomogla k preskrbi z bolj sodobnim orožjem in strelivom.«

Ob tem je Ljubica Jelušič z obžalovanjem ugotavljala, da živimo v svetu, ki se vojnam, kljub zavedanju o strahotah v preteklosti, še ni odpovedal. »Vsak dan srečujemo žrtve teh vojn na begunskih poteh v Evropo. Prihajajo iz Sirije, Iraka, Afganistana, iz Afrike, od vsepovsod, kjer oboroženi spopadi različnih vojsk in tolp krojijo vsakdanjik.« Prepričana je, da če bi lahko spregovorili z glasom poljanskih vstajnikov, ki jih ni več med nami, bi morali vsem, ki te dni glasujejo za vojno, sporočiti, naj glasujejo, da se vojna ustavi.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / / 07:00

Zdravila in mladostniki

Za informacije o zdravju in zdravstvenih težavah se mladi najpogosteje obračajo na starše, zdravnike in farmacevte. Premalo pa poznajo in uporabljajo priložena navodila za uporabo zdravil.

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / nedelja, 23. april 2017 / 20:45

Hitri prsti

Takole so Iza Gros, Katarina Bernard, Maja Gros in Ema Meglič, učenke Glasbene šole Tržič, sedle za en (!) klavir in osemročno odigrale skladbo, pri kateri so uživale tako glasbenice kot občinstvo....

GG Plus / nedelja, 23. april 2017 / 20:42

Planet, ki ne raste

»Vsak izmed nas ima številne možnosti, kako zmanjšati svoj vpliv na okolje. Lahko se odločimo za male korake, še bolje, da poskušamo narediti velike. Pravzaprav jih lahko združimo v preprosta gesla...

GG Plus / nedelja, 23. april 2017 / 20:37

Ferdinand Souvan, lastnik Volčjega Potoka

Predniki Souvanovih iz Ljubljane so bili ena najpomembnejših slovenskih družin. Bili pa so tudi močno vpeti v Gorenjsko, kamniški Volčji Potok in Kranj. Podjetnik, trgovec Ferdinand Souvan se je ro...

Razvedrilo / nedelja, 23. april 2017 / 20:35

Črnogorski delovnik in hrvaška kopalnica

Z Lovčena je sledil spust v Igalo, od koder so kolesarji naslednji dan pot nadaljevali proti mestu Trebinje in potem po obalnem zaledju do Neuma. Še prej pa so se premraženi od neprijaznih vremenskih...

Zanimivosti / nedelja, 23. april 2017 / 20:28

Sto kilogramska čokolada

Čokolado upravičeno poimenujejo hrana bogov, tega so se zavedala že plemena Aztekov in Majev pred nekaj tisoč leti v tropskih gozdovih Srednje in Južne Amerike, od koder izvira njena razgibana zgod...