Pri Brdarju v Vinharjah so v soboto pripravili tradicionalno srečanje v spomin na poljansko vstajo decembra leta 1941. / Denis Bozovičar

Neomajni v veri v svobodo

Pri Brdarju v Vinharjah so prejšnjo soboto pripravili tradicionalno srečanje v spomin na poljansko vstajo decembra leta 1941. Srečanje predstavlja prvi dogodek v sklopu prireditev Po stezah partizanske Jelovice.

Vinharje – »Kaj si lahko danes, po 74 letih od poljanske vstaje, mislimo o svojih prednikih, junaških možeh in ženah, ki jih je v vstajo gnala želja po izgonu okupatorja in misel na svobodo?« se je na prireditvi vprašala slavnostna govornica, podpredsednica Zveza združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije Ljubica Jelušič. Da bi premagali okupatorje, je spomnila, so se morali boriti štiri dolga in krvava leta. In dodala, da so bili v svoji veri v svobodo in pravičnost neomajni, čeprav so številni to plačali s svojim življenjem.

K poljanski vstaji, je spomnila organizatorka prireditve Milena Sitar, je veliko pripomogla takratna nemška okupacijska oblast, ki je začela izvajati raznarodovalno politiko z izgonom najprej vseh vplivnih, narodno zavednih izobraženih prebivalcev. »To je sovpadlo s sklepom jugoslovanskega partijskega vodstva, da mora tudi v Sloveniji priti do množične vstaje,« je pojasnila in dodala, da so tako že v začetku decembra 1941 ustanovili Poljansko četo, ki je predstavljala osnovo za vstajniško delovanje. V vsesplošni partizanski mobilizaciji so se po besedah Ljubice Jelušič oblikovale ali popolnile posamezne čete, Cankarjev bataljon, ki je imel pred vstajo 70 mož in žena, pa je v kratkem času pridobil 340 pripadnikov. Med njihovimi pomembnejšimi uspehi je bil napad na vod nemškega rezervnega bataljona v Rovtu v Selški dolini. »Ta akcija je pomembno pripomogla k preskrbi z bolj sodobnim orožjem in strelivom.«

Ob tem je Ljubica Jelušič z obžalovanjem ugotavljala, da živimo v svetu, ki se vojnam, kljub zavedanju o strahotah v preteklosti, še ni odpovedal. »Vsak dan srečujemo žrtve teh vojn na begunskih poteh v Evropo. Prihajajo iz Sirije, Iraka, Afganistana, iz Afrike, od vsepovsod, kjer oboroženi spopadi različnih vojsk in tolp krojijo vsakdanjik.« Prepričana je, da če bi lahko spregovorili z glasom poljanskih vstajnikov, ki jih ni več med nami, bi morali vsem, ki te dni glasujejo za vojno, sporočiti, naj glasujejo, da se vojna ustavi.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / ponedeljek, 12. september 2022 / 22:54

Sedlo Križevec, križišče spomina

Sedlo Križevec (nekateri mu pravijo tudi Križovec ali Križovc) nad Javorniškim Rovtom je križišče gozdnih poti, ki peljejo proti Planini pod Golico, na drugi strani pa proti Javorniškemu Rovtu. Na kri...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / nedelja, 27. februar 2011 / 07:00

Vladavina pohlepa

Se še spominjate Jezusovih besed iz Evangelija po Mateju: »Ne nabirajte si zakladov na zemlji, kjer uničujeta molj in rja in kjer tatovi vlamljajo in kradejo; nabirajte pa si zaklade v nebesih, k...

Šenčur / nedelja, 27. februar 2011 / 07:00

Zbiranje predlogov za občinska priznanja

Šenčur - Občina Šenčur je ta teden objavila tudi razpis za zbiranje predlogov za podelitev priznanj občine Šenčur za leto 2011. Predlagatelji za podelitev občinskih priznanj so l...

GG Plus / nedelja, 27. februar 2011 / 07:00

Neupoštevanje pravil (5)

Lažje je, če lahko otroci svojo moč preizkušajo v odnosu z brati ali sestrami, saj je to osnova za ustvarjanje odnosov zunaj družine. Pri rivalstvu med sorojenci ni potrebno vpiti pravil na ves g...

Nasveti / nedelja, 27. februar 2011 / 07:00

Mreža grap

Begunjščica (2060 m) - Gora, ki meri dobrih dva tisoč višinskih metrov, ponudi na svoji severni strani pozimi številne zanimive in dokaj varne možnosti za vzpon. Gora je prepletena s številnimi različ...

Prosti čas / nedelja, 27. februar 2011 / 07:00

Stane je najstarejši Domžalčan

Stane Starin je svoj 101. rojstni dan dočakal čil in zdrav s šampanjcem in slavnostno torto. Še danes z ženo Marijo, s katero sta poročena že 52 let, živita v bloku in vsa opravila postorita sama.