Pri Brdarju v Vinharjah so v soboto pripravili tradicionalno srečanje v spomin na poljansko vstajo decembra leta 1941. / Denis Bozovičar

Neomajni v veri v svobodo

Pri Brdarju v Vinharjah so prejšnjo soboto pripravili tradicionalno srečanje v spomin na poljansko vstajo decembra leta 1941. Srečanje predstavlja prvi dogodek v sklopu prireditev Po stezah partizanske Jelovice.

Vinharje – »Kaj si lahko danes, po 74 letih od poljanske vstaje, mislimo o svojih prednikih, junaških možeh in ženah, ki jih je v vstajo gnala želja po izgonu okupatorja in misel na svobodo?« se je na prireditvi vprašala slavnostna govornica, podpredsednica Zveza združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije Ljubica Jelušič. Da bi premagali okupatorje, je spomnila, so se morali boriti štiri dolga in krvava leta. In dodala, da so bili v svoji veri v svobodo in pravičnost neomajni, čeprav so številni to plačali s svojim življenjem.

K poljanski vstaji, je spomnila organizatorka prireditve Milena Sitar, je veliko pripomogla takratna nemška okupacijska oblast, ki je začela izvajati raznarodovalno politiko z izgonom najprej vseh vplivnih, narodno zavednih izobraženih prebivalcev. »To je sovpadlo s sklepom jugoslovanskega partijskega vodstva, da mora tudi v Sloveniji priti do množične vstaje,« je pojasnila in dodala, da so tako že v začetku decembra 1941 ustanovili Poljansko četo, ki je predstavljala osnovo za vstajniško delovanje. V vsesplošni partizanski mobilizaciji so se po besedah Ljubice Jelušič oblikovale ali popolnile posamezne čete, Cankarjev bataljon, ki je imel pred vstajo 70 mož in žena, pa je v kratkem času pridobil 340 pripadnikov. Med njihovimi pomembnejšimi uspehi je bil napad na vod nemškega rezervnega bataljona v Rovtu v Selški dolini. »Ta akcija je pomembno pripomogla k preskrbi z bolj sodobnim orožjem in strelivom.«

Ob tem je Ljubica Jelušič z obžalovanjem ugotavljala, da živimo v svetu, ki se vojnam, kljub zavedanju o strahotah v preteklosti, še ni odpovedal. »Vsak dan srečujemo žrtve teh vojn na begunskih poteh v Evropo. Prihajajo iz Sirije, Iraka, Afganistana, iz Afrike, od vsepovsod, kjer oboroženi spopadi različnih vojsk in tolp krojijo vsakdanjik.« Prepričana je, da če bi lahko spregovorili z glasom poljanskih vstajnikov, ki jih ni več med nami, bi morali vsem, ki te dni glasujejo za vojno, sporočiti, naj glasujejo, da se vojna ustavi.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / nedelja, 15. november 2015 / 11:11

Predavanje o davčnem potrjevanju računov

Blejska Dobrava – Zakon o potrjevanju davčnih računov, ki predvideva uvedbo davčnih blagajn, prinaša novosti tudi za kmetije. Kmetijska svetovalna služba bo zato na to temo pripravila predavanje, k...

Objavljeno na isti dan


Jesenice / torek, 17. februar 2009 / 07:00

Kratkočasje med počitnicami

Za šolarje in dijake so se včeraj začele zimske počitnice, ki jim jih bodo v številnih društvih in organizacijah popestrili z raznovrstnimi dejavnostmi.

Kranj / torek, 17. februar 2009 / 07:00

Več opreme, višji prispevek

Občine komunalni prispevek obračunajo glede na opremljenost zemljišča. Če bi plačilo komunalnega prispevka določala država, bi bil ta zagotovo nižji. Najvišji je v občini Gorenja vas-Poljane, kjer je...

Prosti čas / torek, 17. februar 2009 / 07:00

Za kakšen dan bi se vrnili na Kmetijo

Minulo soboto, na valentinovo, so se v gostilni Bencak v Medvodah srečali nekateri junaki zadnjega resničnostnega šova Kmetija.

Kultura / torek, 17. februar 2009 / 07:00

Sprašujemo se, kam

V Hiši kulture Gorenjskega glasa predstavljen likovno literarni projekt Kam.

Kranj / torek, 17. februar 2009 / 07:00

Prijateljska Hrvaška ter umni Slovenci

Obsežno pismo pod naslovom Prijateljska Hrvaška ter umni slovenski politiki nam je o odnosih Slovenije in Hrvaške napisal Radovan Hrast, avtor knjige Viharnik na razpotjih časa.