Pri Brdarju v Vinharjah so v soboto pripravili tradicionalno srečanje v spomin na poljansko vstajo decembra leta 1941. / Denis Bozovičar

Neomajni v veri v svobodo

Pri Brdarju v Vinharjah so prejšnjo soboto pripravili tradicionalno srečanje v spomin na poljansko vstajo decembra leta 1941. Srečanje predstavlja prvi dogodek v sklopu prireditev Po stezah partizanske Jelovice.

Vinharje – »Kaj si lahko danes, po 74 letih od poljanske vstaje, mislimo o svojih prednikih, junaških možeh in ženah, ki jih je v vstajo gnala želja po izgonu okupatorja in misel na svobodo?« se je na prireditvi vprašala slavnostna govornica, podpredsednica Zveza združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije Ljubica Jelušič. Da bi premagali okupatorje, je spomnila, so se morali boriti štiri dolga in krvava leta. In dodala, da so bili v svoji veri v svobodo in pravičnost neomajni, čeprav so številni to plačali s svojim življenjem.

K poljanski vstaji, je spomnila organizatorka prireditve Milena Sitar, je veliko pripomogla takratna nemška okupacijska oblast, ki je začela izvajati raznarodovalno politiko z izgonom najprej vseh vplivnih, narodno zavednih izobraženih prebivalcev. »To je sovpadlo s sklepom jugoslovanskega partijskega vodstva, da mora tudi v Sloveniji priti do množične vstaje,« je pojasnila in dodala, da so tako že v začetku decembra 1941 ustanovili Poljansko četo, ki je predstavljala osnovo za vstajniško delovanje. V vsesplošni partizanski mobilizaciji so se po besedah Ljubice Jelušič oblikovale ali popolnile posamezne čete, Cankarjev bataljon, ki je imel pred vstajo 70 mož in žena, pa je v kratkem času pridobil 340 pripadnikov. Med njihovimi pomembnejšimi uspehi je bil napad na vod nemškega rezervnega bataljona v Rovtu v Selški dolini. »Ta akcija je pomembno pripomogla k preskrbi z bolj sodobnim orožjem in strelivom.«

Ob tem je Ljubica Jelušič z obžalovanjem ugotavljala, da živimo v svetu, ki se vojnam, kljub zavedanju o strahotah v preteklosti, še ni odpovedal. »Vsak dan srečujemo žrtve teh vojn na begunskih poteh v Evropo. Prihajajo iz Sirije, Iraka, Afganistana, iz Afrike, od vsepovsod, kjer oboroženi spopadi različnih vojsk in tolp krojijo vsakdanjik.« Prepričana je, da če bi lahko spregovorili z glasom poljanskih vstajnikov, ki jih ni več med nami, bi morali vsem, ki te dni glasujejo za vojno, sporočiti, naj glasujejo, da se vojna ustavi.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Jesenice / ponedeljek, 27. oktober 2014 / 15:16

Stop izkoriščanju migrantov

»Čim več delavcev migrantov želimo informirati, da se sploh zavedo, da so izkoriščani,« pravi Meta Odar s Slovenske filantropije.

Objavljeno na isti dan


Kranj / ponedeljek, 26. september 2016 / 20:33

Prvi posredovalci že na delu

Kadar je potrebno oživljanje z defibrilatorjem, so še kako pomembne prve sekunde in minute, zato se v Kranju in okolici poleg opremljenosti z njimi vzpostavlja mreža prvih posredovalcev, ki pa morajo...

Šport / ponedeljek, 26. september 2016 / 20:30

Ločani z atraktivno ekipo

Škofjeloško košarkarsko moštvo LTH Castings ima novega trenerja, Tomaža Farteka, in atraktivno ekipo, dres škofjeloškega prvoligaša pa bo prvič v zgodovini kluba oblekel igralec iz ameriške lige NCAA,...

Tržič / ponedeljek, 26. september 2016 / 20:05

Bornovi so še kako prisotni

Knjiga Bornovi v Tržiču dr. Bojana Knifica je naletela na izreden odziv. Bile so pohvale in bila je ena kritika v zvezi s povzeto denacionalizacijo, ki jo je podal Tone Anton Jazbec.

Kultura / ponedeljek, 26. september 2016 / 20:01

Slovani, naša dediščina

Med 28. in 30. septembrom bo v prostorih Mestne knjižnice Kranj potekal simpozij z naslovom Slovani, naša dediščina. Udeležili se ga bodo strokovnjaki iz šestih držav, ki jih povezuje dediščina Slovan...

GG Plus / ponedeljek, 26. september 2016 / 19:49

Slovenska harmonika ušla na Koroško

Zaradi nemoči v boju zoper ponaredke se je znani slovenski izdelovalec harmonik Aleks Rutar preselil na Koroško. Tam so ga sprejeli z odprtimi rokami.