Sv. Miklavž in sv. Andrej
Prvi decembrski dobri mož se je poslovil. Sv. Miklavž je spoštovani svetnik, ki otrokom in tudi starejšim prinaša darove. V mošenjski cerkvi je kip sv. Miklavža leta 1631 – tako v listinah – dobil svoj oltar. Po predelavi notranjščine cerkve so ga prestavili na stranski oltar. Tu je imel svoj prostor vse do leta 1905. Ko je radovljiški arhitekt Vurnik med leti 1900 in 1910 po tolikih letih spet prenavljal notranjščino cerkve, so tudi nekaj kipov svetnikov zamenjali z novimi, stare pa so pokupili vaščani. Kip sv. Nikolaja je kupil moj ded, ga postavil v kot v »hiši« in tam je še danes po 110 letih. Sv. Miklavž je zavetnik mlinarjev in žagarjev, to pa smo imeli pri nas.
Mošenjska cerkev se prvič v listinah omenja leta 1154, dve leti kasneje jo je oglejski patriarh povzdignil v župnijsko cerkev in bo torej prihodnje leto praznovala 860 let. Župnijo je patriarh dal v patronat grofom Ortenburškim. V tem času (ohranila se je listina iz leta 1405) je obstajala bratovščina lokalnih plemičev iz Gorice, bratovščina sv. Nikolaja pri mošenjski cerkvi. Ko so Ortenburžani dobili patronat nad župnijo, so bratovščino prepovedali in cerkev proglasili za cerkev sv. Andreja, le-ta je tudi zavetnik Ortenburžanov.
Vse to tudi v listinah bolj domnevajo. Velik vpliv pri mošenjski cerkvi so imeli tudi Podvinski grofje, še posebno v 14. stoletju, ko so bili lastniki Podvina prav Ortenburžani. Danes župnijo že od leta 1951 upravljajo frančiškanski bratje z Brezij. Zadnji dosmrtni župnik v Mošnjah je bil nadvse spoštovani Franc Bleiweis, ki je umrl leta 1951 in je tudi pokopan v Mošnjah.
Naš Miklavž je našo hišo varoval tudi v času, ko smo bili izseljeni od doma v letu 1944.
Ciril Zupan, Mošnje