Po poteh Francozov

Veliki rob (1237 m n. m.) – Pomlad nad Vipavsko dolino. Razgledno čavensko pogorje. Po poteh Francozov iz časa Ilirskih provinc.

Čavensko pogorje je razgleden greben nad Vrtovinom in Stomažem, čez katerega poteka znana Srednječavenska planinska pot. A če se dvignemo še malce višje, nas markirana pot vodi po njegovih vrhovih. Eden od njih je tudi razgleden Veliki rob, do vrha katerega nas pa del poti vodi po t. i. Napoleonovi poti iz časa Ilirskih provinc.

S primorske avtoceste zavijemo na hitro cesto proti Novi Gorici, ki jo zapustimo na izvozu Selo. Nadaljujemo levo po regionalni cesti proti Šempasu in Novi Gorici. Kmalu pripeljemo v Vitovlje. Zavijemo v vas. Cesta se razcepi in mi ji sledimo desno v smeri Vitovske krožne poti. Strma cesta nas mimo hiš pripelje do športnega igrišča, malce višje nad njim je manjše parkirišče, kjer parkiramo.

Smerokaz nas usmeri na širši kolovoz, ki mu sledimo do smerokaza, ki nas usmeri proti vitovski cerkvi. Vzpon do vitovske cerkve je mestoma precej strm. Cerkev Marijinega vnebovzetja s taborskim obzidjem je bila prvič omenjena v notarski listini leta 1361. Kot romarsko središče je hitro postala premajhna, zato so jo v 17. stoletju prezidali in povečali. Med drugo svetovno vojno je bila cerkev razstreljena, leta 1966 pa so domačini začeli obnovo.

Od cerkve nadaljujemo skozi kamnita vrata do razpotja, kjer se usmerimo proti Čavnu in Krnici. Začne se t. i. Napoleonova pot iz časa Ilirskih provinc, ki so jo Francozi zgradili za lesno izkoriščanje Trnovskega gozda. Kmalu dosežemo Visoki zid, skalno pečino, kjer je velika nevarnost padajočega kamenja. Zložna mulatjera se višje strmeje vzpne, mi pa sledimo oznakam do razgledne točke Sekulak, ki je kot nekakšen pomol nad Vipavsko dolino. Pri Sekulaku zavijemo desno in še naprej sledimo t. i. Srednječavenski poti proti vzhodu. Izjemno razgledna pot je navdušujoča. Ponekod ozka steza nas pripelje do ogromnega balvana, kjer nas smerokaz na skali usmeri levo, v strmino proti Velikemu robu. Pot se strmo v okljukih dviga čez zakraselo pokrajino. Ponekod je strmina velika. Ko dosežemo rob pobočja, se nam končno pokaže Veliki rob, a do njega je še približno ura hoje.

Pot se še naprej strmo vzpenja po tipični kraški pokrajini, suhi travi in kamenjem. Hodimo po kamniti polici pod nekakšnim spodmolom, pot se vmes malenkost še spusti, nato pa se skozi gozd povzpne do golega Velikega robu, kjer je križ z vpisno skrinjico.

Vrh ponudi čudovit razgled na bližnji Kucelj in malce oddaljeni Veliki Modrasovec, na Vipavsko dolino in Kras na drugi strani doline, Trstelj, tržaški zaliv. Na severu se nam odpre pogled na Julijske Alpe, z malce sreče celo na Dolomite.

Z Velikega roba sestopimo in sledimo grebenski poti proti zahodu, t. i. Gozdni poti, ki vodi proti Čavnu in Kopitniku. Pozorni moramo biti na markacije, saj nas te usmerijo strmo levo navzdol. Nazaj do Sekulaka nas čaka strm sestop. Z nekaj pozornosti bomo opazili tudi lovsko kočo, ki stoji na robu skale, kot bi jo nekdo s fračo ustrelil tja gor. Ko smo pri Sekulaku, po znani poti sestopimo do Velikega zidu, še malce naprej pa nas smerokaz usmeri k sv. Luciji in do Vitovskega jezera, ki je edino naravno jezero v Vipavski dolini in nad njo. Od Vitovskega jezera dalje sledimo kolovozu, ki nas pod Vitovsko cerkvijo pripelje nazaj na kolovoz, ki smo ga zjutraj zapustili. Prav lep krog smo naredili.

Nadmorska višina: 1237 mVišinska razlika: 1000 mTrajanje: 6 urZahtevnost: 2 / 5