Referenduma ne bo

Ustavno sodišče pravi, da je referendum o dopolnjenem zakonu o obrambi nedopusten.

Referenduma o pooblastilih vojski ne bo

Referenduma o dopolnitvi zakona o obrambi ne bo, saj je ustavno sodišče odločilo, da sklep državnega zbora o zavrnitvi razpisa referenduma ni v neskladju z ustavo. Po mnenju ustavnih sodnikov gre za zakon o nujnih ukrepih na področju varnosti, zato referendum o takšnem zakonu ni dopusten. Kot piše v odločbi, objavljeni ta teden, ustavni sodniki ne dvomijo »o razumnosti ocene državnega zbora, po kateri se uporaba ukrepov, ki jih omogočajo dopolnitve zakona o obrambi, lahko že v kratkem izkaže za nujno za zagotovitev varnosti«. Takšne ocene pa pobudnica referenduma, odgovorna urednica Radia Študent Martina Dervarič, s svojimi splošnimi navedbami o nasprotnem ni izpodbila, so poudarili. Državni zbor je v luči begunske krize sredi oktobra potrdil dopolnjen zakon o obrambi, po katerem bo lahko državni zbor z dvotretjinsko večino vojakom za največ tri mesece (z možnostjo podaljšanja) podelil dodatna (policijska) pooblastila, s katerimi bi ti lahko opozarjali in usmerjali osebe, jim začasno omejili gibanje in sodelovali pri obvladovanju skupin in množic.

Srečanje štirih predsednikov

Na torkovem srečanju predsednika republike, vlade, državnega zbora in državnega sveta Boruta Pahorja, Mira Cerarja, Milana Brgleza in Mitje Bervarja so se največ pogovarjali o razmerah v EU in položaju Slovenije v njej s poudarkom na vprašanju krepitve varnosti države. Po mnenju gostitelja srečanja Boruta Pahorja je za varnost naše države v najširšem pomenu besede najpomembnejše gospodarsko okrevanje. Predsednik republike je ob tem poudaril, da je za uspešen razvoj Slovenije bistveno, da EU uspe v svojem projektu miru, varnosti in blaginje. »Za Slovenijo je državni interes prve kategorije, da ostane v najbolj povezanem delu EU,« je izpostavil.

Policisti pred vlado

Policisti, ki stavkajo od 18. novembra, so se včeraj množično zbrali pred vladnim poslopjem v Ljubljani. Blizu tri tisoč stavkajočih policistov je glasno izrazilo svoje zahteve, vladi pa so predali tudi album fotografij iz akcije Tudi mi smo sindikat. Protestni shod so nadaljevali pred parlamentom. »Ni nas sram nositi uniformo, sram pa nas je, ko pogledamo plačilne liste,« je dejal predsednik Policijskega sindikata Slovenije Radivoj Uroševič, predsednik Sindikata policistov Slovenije Zoran Petrovič pa je dodal, da vlade ni treba biti strah, dokler so tam, strah naj jo bo, ko jih tam ne bo več.

Dacarji nad Jakliča

Nekdanjemu predsedniku uprave Vzajemne Marku Jakliču je po trinajstih letih uspelo legalizirati svojo črno gradnjo nad Polhovim Gradcem, a ga je takoj pričakala nova težava. Finančna uprava je namreč po poročanju Dela nepremičnini vpisala predznambo hipoteke v vrednosti 1,6 milijona evrov oziroma »sklep za zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti« v korist Republike Slovenije. Jaklič protestira, da gre za »davčni terorizem«.

Šporar dražji od Iličića

Precej bolj sladke finančne skrbi pa imajo v ljubljanskem nogometnem klubu Olimpija, kjer so ta teden potrdili, da jim bo švicarski Basel za 21-letnega nogometaša Andraža Šporarja plačal 2,8 milijona evrov odškodnine, obeta pa se jim še dodaten milijon evrov, če bo Basel v naslednjih dveh sezonah švicarski prvak, kar mu sicer uspeva že šest let zapored. 15 odstotkov Olimpiji pripada tudi v primeru nadaljnje prodaje nogometaša. Gre torej za najdražji prestop nogometaša iz slovenskih klubov. Rekord je do zdaj imel Kranjčan Josip Iličić, ki je leta 2010 iz Maribora v Palermo prestopil za 2,3 milijona evrov.

Tri leta zapora za Krašovca

Na celjskem okrožnem sodišču so ta teden v ponovljenem sojenju v zadevi Betnava nekdanjega ekonoma mariborske nadškofije Mirka Krašovca obsodili na tri leta zapora. Krašovec je sicer tudi tokrat zanikal očitano kaznivo dejanje napeljevanja h goljufiji na škodo EU. Tožilstvo ga je obtoževalo, da je kot visoki cerkveni dostojanstvenik napeljal nekdanjo direktorico družbe Betnava Dragico Marinič in nekdanjega vodjo investicij v Betnavi Antona Ekarta, da sta leta 2009 na nezakonit način sodelovala pri pridobitvi 1,7 milijona evrov kohezijskih sredstev za prenovo dvorca. Izkazalo se je, da je Betnava ministrstvu pošiljala račune za nikoli opravljena gradbena dela, zato je morala nadškofija denar vrniti. V tej zadevi je bila na pet let zapora obsojena tudi nekdanja direktorica Vegrada Hilda Tovšak, ki je leta 2013 krivdo priznala.