Umetnine iz depojev

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / četrtek, 3. december 2015 / 14:04

V Galeriji Miha Maleš v Kamniku so v četrtek odprli razstavo izbranih del starejše slikarske zbirke iz depojev Medobčinskega muzeja Kamnik.

Kamniški ljubitelji likovne umetnosti so prejšnji četrtek v Galeriji Miha Maleš pospremili odprtje razstave izbranih starejših likovnih del, ki so shranjena v muzejskih depojih Medobčinskega muzeja Kamnik. Prvo tako razstavo so sicer pripravili leta 1987 na gradu Zaprice in že ob njej je kustos Marko Lesar zapisal, da bi ob kakšni drugi priložnosti veljalo pokazati tudi slike, ki takrat zaradi slabše ohranjenosti pa tudi pomanjkanja galerijskega prostora niso prišle v izbor. Po več kot 28 letih zdaj predstavljajo še drugi del umetnin. »Najprej smo želeli razstaviti izbor del, ki so še v depojih, druge pa vsaj objaviti v katalogu, a žal zaradi slabega stanja nekaterih umetnin to ni bilo mogoče, izostalo pa je tudi kiparsko gradivo, ki je prav tako potrebno restavriranja,« je povedal kustos razstave Marko Lesar, ki se je izbora, pri katerem se je držal ključa predstaviti javnosti še neprikazana dela, lotil pred dobrim letom. Na razstavi je tako na ogled 27 del, ki so nastala med 17. in 20. stoletjem.

Ko je v nadaljevanju povedal Lesar, so dela v muzej prišla večinoma po treh poteh. Največ slik je iz Sadnikarjeve zbirke v Kamniku, leta 1965 je nekaj del muzej tudi odkupil, nekaj slik so pridobili iz zasebnih zbirk, večji del pa je fond nekdanjega Federalnega zbirnega centra, ki je po vojni zbrane in zasežene umetnine razdelil po slovenskih muzejih. Kljub temu da je ob največ razstavljenih delih zapisano 'neznani avtor', pa so v katalogu k razstavi pojasnjene reference posameznih del, tudi to, v katero likovno šolo oziroma delavnico spadajo avtorji, kdo so bili lastniki, pri večini lahko izvemo tudi, kdo je portretiranec.

Najstarejši predstavljeni deli imata svoj izvir v samostanskem okolju in sta v muzej prišli iz Sadnikarjeve zbirke, prva je slika Zadnja večerja iz prve polovice 17. stoletja, druga slika z naslovom Jezusov pogovor s starši pa je v Kamnik prišla iz samostana klaris oziroma pozneje uršulink v Škofji Loki. Zlasti zanimiva je tudi serija štirih plemiških portretov iz prve polovice 17. stoletja. Ti so bili v devetdesetih restavrirani, gre pa za dva portreta plemičev iz rodu Herbersteinov, grofa Thurna in barona generala Pregla. Na ogled so tudi tri dela na kamniškem delujočega slikarja Franca Pustovrha, več zanimivih portretov, in sicer največkrat članov plemiških družin iz Kamnika in okolice. »Kot vemo, so umetnostnozgodovinske zbirke v vseh muzejih ene največjih dragocenosti, hkrati pa so reprezentančne tudi za sam kraj in ljudi, saj odražajo neko krajevno zgodovino,« je še povedal Marko Lesar. Dela bodo na ogled vse do maja prihodnje leto, potem pa bodo svoje mesto po večini spet dobila v muzejskih depojih. Ostal bo ličen katalog na več kot devetdesetih straneh. Ker Kamnik še nima stalne razstave starejše likovne zbirke in niti prostorov za to, je mogoče prav prikaz del iz depojev in njihovo ovrednotenje nekakšna spodbuda v tej smeri.