Srečanje kroparskih jubilantov

Besedilo: Urška Gluščič
Kategorija: Razvedrilo / četrtek, 26. november 2015 / 11:59

Na prvi petek meseca novembra so Pri Jarmu v Kropi skupaj nazdravili slavljenci Društva upokojencev Kropa, ki so ali pa še bodo v letošnjem letu dopolnili častitljivih osemdeset, devetdeset in več kot devetdeset let življenja.

Tudi letos so člani upravnega odbora Društva upokojencev Kropa skupaj s prostovoljci, ki delujejo v okviru projekta Starejši za starejše, pripravili slavnostno srečanje za svoje člane, ki so ali bodo v tem letu praznovali okrogle jubileje. Ob do­bri hrani in kozarčku žlah­tne kapljice so slavljenci obnovili in utrdili prijateljske vezi, obudili so spomine iz mladostnih dni, pripovedovali so si prigode iz vsakdanjega življenja – in vse to je prostor napolnilo s smehom in veseljem.

Osemdeset let so tokrat praznovali Irena Žaberl, Julka Jelenc, Marija Šinkovec in Franc Benedičič, več kot devetdeset pa Zofija Peternelj, Marija Lazar in Stojan Potočnik. Kot najstarejši slav­ljenki so zbrani nazdravili Ani Zupan, ki bo spo­mladi prihodnje leto vstopila v novo stoletje, spomnili pa so se tudi na Alojzijo Lazar in Pavlo Lotrič, ki bivata v domu starostnikov, ter Marijo Fister, ki se srečanja zaradi bolezni žal ni mogla udeležiti. Slavljence je nagovorila predsednica Društva upokojencev Kropa Metka Pe­trač, ki jim je ob tej priložnosti izrekla iskrene čestitke in jim zaželela: »Življenjskih resnic se je nabralo veliko. Spoštujte jih, sprejmite vse pozitivne izkušnje, ohranite vse prijetne spomine in jih ponesite v naslednje desetletje. Vsak dan naj vam pomeni nov izziv, vsak trenutek naj bo za vas sonce sreče … Živite danes, smejte se danes, bodite srečni, saj kdor je srečen, bo osrečil tudi druge.«

Najstarejšo, Ano Zupan, ki bo drugo leto praznovala stoti rojstni dan, še vedno sprem­lja veliko dobre volje, ki jo, kot sama pravi, dobi od svojih vnukov in pravnukov. »Vsak dan se odpravim na sprehod, rada pa tudi posedim zunaj na klopci. Še vedno, kakor se le da, sama poskrbim zase, pomaga pa mi tudi družina,« je povedala Ana Zupan, ki je še dodala, da ji v življenju ni bilo vedno lahko, a je stisnila zobe, ohranila optimizem in živela dalje.