Pesmarica koledniških in božičnih
Nova pesmarica Evropske božične in koledniške ljudske pesmi skladatelja Janeza Močnika iz Cerkelj obsega kar 89 pesmi iz 23 držav. Pesmarico so na pot pospremili s sobotnim koncertom v Borštnikovem kulturnem hramu.
Cerklje – Obsežen glasbeni opus skladatelja Janeza Močnika iz Cerkelj je bogatejši za pesmarico Evropske božične in koledniške ljudske pesmi, v kateri je zbranih 89 pesmi iz 23 evropskih držav.
Pesmarica je nastala tudi na podlagi preteklega sodelovanja z moškim zborom Janka Kersnika z Lukovice, s katerim je skladatelj povezan že od leta 2003, ko je zbor nastopil na svetovnem čebelarskem kongresu Apimondia. Od tedaj se je pričelo zanimanje za njegove priredbe. Novo poglavje se je odprlo, ko je isti zbor načrtoval predbožična potovanja po Evropi, skladatelj pa je poskrbel za zborov obširni repertoar božičnih in koledniških pesmi evropskih narodov.
»Odločil sem se, da pobrskam po svojem predalu, kaj je že v njem, in da pogledam, kaj je še možno dobiti. Imel sem srečo, da sem dobil veliko virov v različnih oblikah, tako da so v pesmarici zdaj zajete skoraj vse evropske države in narodnosti. Trudil sem se za vsak narod poiskati koledniško pesem, kjer teh ni, sem izbral božične pesmi, ki jih sicer uporabljajo za koledništvo. Vzhodni in južni del Evrope namreč pozna koledniške pesmi, medtem ko na zahodu, zlasti skrajnem, tudi v Angliji na primer, koledništva ne poznajo. Pevci sicer hodijo od hiše od hiše, a pojejo splošne božične pesmi,« je pojasnil Močnik.
Misli o pesmarici je bil naklonjen tudi Javni sklad RS za kulturne dejavnosti in tako je v novonastali zbirki, četrti po vrsti s to tematiko, v večglasju izšlo 19 priredb za ženski, 23 za mešani, 22 za moški in 25 za moški zbor s solisti. Notografijo je opravil Tadej Lenarčič, ki je skladatelju s svojim velikim poznavanjem interneta in njegovimi možnostmi prijateljsko pomagal pri reševanju dilem narečnih besedil v različnih jezikih.
Dolgoletna praksa v zborovodstvu Močniku, ki je vodil kar petnajst zborov, omogoča komponiranje, prijazno izvajalcu. »Potrudil sem se, da bodo pesmi pevcem pisane na kožo, da jih bodo peli z veseljem, in ne z odporom. Zaradi glasbene konstrukcije, harmonije in ritma so vse zelo preproste, nobenih posebnih avantgardnosti si nisem privoščil, seveda pa se bodo morali potruditi pri jezikih. Skrbi me le, da bodo vsi izbrali hrvaško, srbsko ali angleško pesem in da bodo te veliko bolj v obtoku kot pa švedske, danske in ruske pesmi. So pa nekateri napevi in ritmi bolj zanimivi, drugi bolj monotoni, sploh severnjaški. Angleži se, tudi če hodijo pet po hišah, ne znajo razživeti, še na sveti večer ne,« je razložil skladatelj.
Božične in koledniške ljudske pesmi so že navdušile občinstvo sobotnega koncerta ob izdaji pesmarice v Kulturnem hramu Ignacija Borštnika v Cerkljah. Izvajali so jih Grudnove Šmikle, Komorni zbor De profundis Kranj, Kvartet Krt, Moški pevski zbor Janko Kersnik Lukovica in Vokalna skupina Fantje z Jožefovega hriba, koncert pa je uvedla mlada violinistka Klara Gantar.