Navdušeni nad kitajsko kulturo

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 23. november 2015 / 10:01

Štirje dijaki Gimnazije Kranj so se udeležili osmega tekmovanja v poznavanju kitajskega jezika in kulture za učence tujih srednjih šol Chinese Bridge, ki je potekalo v mestu Kunming, prestolnici province Yunnan. Kljub zavedanju, da ne bodo mogli poseči po najvišjih mestih, saj se kitajščine učijo šele dve leti, je bila to zanje izredno dragocena izkušnja.

Tekmovanja na Kitajskem sta se Tjaša Erznožnik in Žan Valentin Govekar udeležila na podlagi zmage na drugem državnem tekmovanju Chinese Bridge konec maja, na katerem sta osvojila prvo in drugo mesto. Oba sta si že zgolj z udeležbo na tekmovanju prislužila štipendijo za šestmesečni študij na Kitajskem. Tjaša jo bo verjetno lahko izkoristila v celoti, saj letos končuje četrti letnik, Žan Valentin pa obiskuje tretji letnik mednarodne mature in bo poskušal iti na študij na Kitajsko vsaj za dva meseca. Kot opazovalki sta se Chinese Bridga udeležili še Ajda Markič in Ajda Peternel, spremljala pa jih je njihova učiteljica kitajskega jezika na gimnaziji Nina Ovsenek.

V poznavanju kitajskega jezika in kulture se je pomerilo 163 tekmovalcev iz 82 držav. Tjaša in Žan Valentin kot predstavnika Slovenije se sicer nista uvrstila v finale tekmovanja, a tega niti niso pričakovali, saj je pri nas učenje kitajščine do letos potekalo zgolj na ravni interesne dejavnosti, večina ostalih udeležencev pa se kitajščine uči kot prvega ali drugega tujega jezika. »Srbi recimo, ki se je učijo štiri leta po pet ur na teden, so se uvrstili med najboljših 17,« je poudaril direktor Konfucijeve učilnice Kranj Mišo Dačić. Med drugim so se tekmovalci pomerili v dialogu v kitajskem jeziku, pri čemer so nabor 86 tem dobili šele dva dni pred tekmovanjem. »Za to bi morala biti dijaka aktivna govorca, a sta imela srečo, da sta dobila temo, ki smo jo že obravnavali,« je razložila Nina Ovsenek. Izkazati so se morali še pri slušnem razumevanju ter poznavanju kitajske kulture in jezika. Pripraviti so morali tudi predstavitev v kitajskem jeziku, del tekmovanja pa je predstavljalo še tekmovanje talentov. »Glede na to, da se naši učijo jezika na ravni interesne dejavnosti, so se z uvrstitvijo v zlato sredino zelo dobro odrezali,« sta jih pohvalila Mišo Dačić in Nina Ovsenek. A že na prihodnjem tekmovanju se bo to mogoče spremenilo, saj sta si obe Ajdi letos kitajščino izbrali za tretji tuji jezik in bo odslej na njunem urniku trikrat na teden.

Po besedah Tjaše Erznožnik na tekmovanje ni šla zato, da bi zmagala, ampak je vse skupaj vzela za dobro izkušnjo, ki je med drugim obogatila njen besedni zaklad kitajskih besed, saj je celotna komunikacija potekala v kitajskem jeziku in se je iz tega veliko naučila. Ajda Peternel pa je priznala, da jo je sploh zadnji del tekmovanja s sklepno prireditvijo s svojo pompoznostjo in fantastično energijo bolj spominjal na evrovizijski spektakel kot na srednješolsko tekmovanje. Prijateljske vezi, ki so jih stkali z ostalimi udeleženci, pa je bila po mnenju Žana Valentina najboljša plat tega tekmovanja. »Veliko smo se družili in se dobro razumeli med seboj, prav nikakršne tekmovalnosti nisem občutil,« je priznal. Najtežji del učenja kitajskega jezika, sta se strinjala Tjaša in Žan Valentin, so pismenke. »Pri ostalih jezikih se lahko sam učiš iz učnega gradiva, s pismenkami pa si ne moreš sam nič pomagati.« Tako kot ostale tri je tudi Ajdo Peternel kitajščina pritegnila, ker predstavlja nekaj drugačnega. »Malo ljudi jo razume, zato bomo imeli s tem povsod prednost. Več znaš, več veljaš.« Ajdo Markič pa še zlasti navdušujejo kitajska zgodovina, kultura in način življenja. »Predvsem so bolj spoštljivi drug do drugega, povezanost z družino je zelo velika.« Tjaša pa je nad azijsko kulturo tako navdušena, da se želi celo preseliti v eno od teh dežel. »Ali bo to Kitajska ali Japonska ali katera druga, mi je čisto vseeno,« je pristavila.

Že v bližnji prihodnosti bo mogoče znanje kitajščine lahko postalo zelo pomembno, saj je Kitajska hitro se razvijajoča velesila. »A naši dijaki se za zdaj tega še ne zavedajo, nad kitajščino se navdušujejo zaradi njihove kulture, drugačnosti,« priznava Mišo Dačić in dodaja, da bi se to že kmalu lahko spremenilo, saj Kitajska postaja vse pomembnejša globalna ekonomska sila. »Tudi v Sloveniji bomo morali poslovati s Kitajsko in takrat bo pomembno, da ima podjetje vsaj enega zaposlenega z znanjem kitajskega jezika.«