Zaradi koncesnin v izgubo

Vlada je pretekli teden izdala devet uredb o koncesiji za rabo termalne vode za posamezna zdravilišča, med drugim tudi za rabo termalne vode za ogrevanje in potrebe kopališč hotelov na Bledu.

Bled – Med razlogi za podelitev koncesij pri ministrstvu za okolje in prostor med drugim navajajo izpolnitev obvez iz področne evropske direktive, izvedbo popravljalnih ukrepov, ki jih je zahtevalo računsko sodišče o reviziji izvajanja zakona o vodah v letih 2009 in 2010, reorganizacijo področja upravljanja z vodami in vzpostavitev sistemskega vira za vodni sklad ter odpravo neenakopravnega obravnavanja uporabnikov vode. Uredba zdaj predstavlja podlago za pripravo pogodb, ki bodo osnova za izračun koncesnin, do sklenitve pogodbe pa imajo zdravilišča še možnost znižati stroške te dajatve z recimo znižanjem rezervirane količine vode ali vračanjem vode v vodonosnik s tako imenovanim reinjiciranjem.

Polna koncesnina čez štiri leta

Izračun koncesnine bodo za posamezna zdravilišča pripravili na osnovi rezervirane količine vode – pri čemer so podjetja sama navedla, koliko vode imajo možnost črpati – in glede na dejansko porabljeno vodo. To bo po pričakovanjih ministrice Irene Majcen podjetja spodbudilo, da bodo začela racionalneje koristiti vodo. Ocenjuje, da bi si z zmanjšanjem rezervirane količine vode in varčnejšo porabo podjetja lahko stroške dajatve znižali tudi do štirideset odstotkov. Še večji naj bi bili prihranki, če bi se odločili za vračanje že porabljene očiščene vode v vodonosnik, kar po njenih besedah zagotavlja tudi dolgoročno vzdržnost vodonosnikov. Zdravilišča bi koncesnine po novem načinu začela plačevati s prvim januarjem prihodnje leto, pri čemer bi v letu 2016 znesek znašal 60 odstotkov izračunane koncesnine, v letu 2017 70 odstotkov, v letu 2018 80 odstotkov, v letu 2019 90 odstotkov in od leta 2020 naprej 100 odstotkov izračunane koncesnine.

Že doslej plačevali vodno povračilo

Na nov način plačevanja koncesnin so se že odzvali v Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, ki združuje 14 zdravilišč v Sloveniji. Opozarjajo, da bodo zneski koncesnin za večino zdravilišč tako visoki, da jih bodo pahnili v izgubo. Na to so opozorili tudi v Savi Turizem, pod katerega sodijo hoteli na Bledu, na katere se nanaša uredba, pa tudi v Termah Ptuj, v katerih so z državo kot eni prvih med termalnimi zdravilišči podpisali pogodbo o koncesiji. Na leto plačajo okrog 50 tisoč evrov koncesnine, je pojasnila vodja odnosov z javnostmi v Savi Turizem Barbara Stopinšek. »Ostalim termalnim središčem Save Turizem tako kot drugim slovenskim zdraviliščem koncesija ni bila podeljena, kljub temu da so zdravilišča podala vlogo za pridobitev koncesij,« je razložila in dodala, da nekatere navedbe oziroma interpretacije ministrstva, da doslej niso nič plačevali, ne držijo. »Ves čas smo plačevali vodno povračilo, obenem pa smo s strani ministrstva dobili informacijo o višini nadomestila za uporabo vode za nazaj za obdobje od leta 2005 do 2013 ter za leti 2014 in 2015. Za zadnji dve leti to za Savo Turizem pomeni 360 tisoč evrov na letni ravni.«

Problem višina koncesnine

V Savi Turizem tudi ostro zavračajo, da se zdravilišča ne strinjajo s koncesnino in da želijo brezplačno vodo. »Problem je višina koncesnine po novi uredbi, ki jo večina zdravilišč ne bo zmogla, prav tako je formula takšna, da neenakovredno oziroma nepravično obravnava zdravilišča – nekatera bi po novi uredbi plačevala koncesnino v višini enega odstotka od svojih prihodkov, druga pa več kot štiri odstotke.« V Savi Turizem, so izračunali, bi po novi uredbi plačevali več kot milijon evrov višjo dajatev za vodo kot doslej. Iz sedanjih 360 tisoč evrov bi se povečala na dobre 1,5 milijona evrov od leta 2019 dalje, ko bi plačevali polno koncesnino. S tako visoko koncesnino, opozarja Barbara Stopinšek, bi pristali v izgubi, saj je skupina Sava Turizem lani ustvarila dober milijon evrov čistega dobička.

V nekaterih primerih jim je višino stroškov za vodne pravice že uspelo znižati, predvsem tam, kjer so izvedli ukrepe optimizacije rabe termalne vode v bazenih oziroma za potrebe ogrevanja. Reinjiciranja pa ne izvajajo ne nobeni lokaciji, saj po besedah Barbare Stopinšek ni smiselno. »Strošek investicije je prevelik, in sicer ena do dva milijona evrov po vrtini, hkrati pa je to tudi tehnično skoraj neizvedljivo.«