Pravičnejša delitev stroškov ogrevanja
Po novem pravilniku stanovalci v večstanovanjskih objektih ne morejo več prosto odločati, na kakšen način se bodo med njimi delili stroški ogrevanja.
Kranj – Prejšnji teden je začel veljati nov pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v večstanovanjskih in drugih stavbah z najmanj štirimi posameznimi deli (stanovanja, lokali ...), ki prinaša nekaj novosti pri načinu merjenja in delitvi stroškov za toploto. Kot pojasnjujejo na ministrstvu za infrastrukturo, novi pravilnik prinaša nekatere varovalke, ki bodo preprečile nepravično delitev stroškov ogrevanja med sostanovalci.
V skladu z evropsko direktivo je od 1. oktobra obvezna namestitev števca za celotno stavbo, ločeno za toplo vodo in ogrevanje. Merjenje toplote za celo stavbo je namreč predpogoj za delitev stroškov znotraj večstanovanjske stavbe, pravilnik pa določa način delitve stroškov za toploto tudi v primeru, če delilniki niso vgrajeni oziroma če ne delujejo, tako da je ključ delitve znan v vsakem primeru.
Tudi po novem pravilniku lastniki odločajo, ali želijo delilnike na radiatorjih (kalorimetre), kjer je to sploh možno. Za nove večstanovanjske stavbe je v vsakem primeru obvezna uporaba števcev oz. kalorimetrov že od leta 2000, tako za ogrevanje kot toplo vodo. Pravilnik tudi jasno določa, da je treba vgraditi en vodomer za toplo vodo za vsako stanovanje, kjer pa tehnične možnosti tega ne dopuščajo, pa je treba vodomer vgraditi ob rekonstrukciji sistema za razvod tople vode.
Lastniki še vedno odločajo, kakšne delilnike bodo vgradili in ali bodo stroške obračunavali mesečno ali letno, medtem ko o ključu delitve stroškov in drugih tehničnih parametrih po novem odloča izvajalec delitve. S tem želijo preprečiti, da bi se stanovalci o korekturnih faktorjih dogovarjali preveč 'po domače'.
Osnovni princip delitve stroškov je enak kot v starem pravilniku: del stroškov se deli po ogrevani površini, del pa po porabi. Obračun po delilnikih se lahko izvede le v primerih, če je znanih podatkov za več kot polovico delilnikov v stavbi, sicer se stroški razdelijo glede na kvadraturo. Da bi preprečili pretirano varčevanje oziroma ogrevanje na račun sosedov, bo po novem za stanovanja, kjer bo po delilniku izkazana poraba manjša od 40 odstotkov povprečja v stavbi, veljalo, da zanje ni podatka z delilnika, zato bodo pri njih za obračun upoštevali kvadraturo.
Novost je tudi določba o nesorazmerno velikih odstopanjih. V primeru, da bodo za vsaj eno stanovanje stroški ogrevanja po delilniku petkrat večji od povprečja stavbe, bo moral izvajalec stroške za vsa stanovanja deliti po ogrevani površni, nato preveriti delovanje delilnikov in odpraviti napake, lastniki pa morajo seveda zagotoviti pregled ogrevalnega sistema.
Po določbah pravilnika je upravnik odgovoren za zagotavljanje podatkov o ogrevani površini in o številu oseb, izvajalec delitve pa je po novem odgovoren za določitev korekcijskih faktorjev in drugih parametrov za delitev, kar so se v preteklosti lahko dogovorili tudi stanovalci med seboj.
V večstanovanjskih stavbah, kjer delitev stroškov po delilnikih poteka po starem pravilniku in pri tem nimajo težav, lastnikom ni treba sprejeti novih sporazumov o delitvi.