eRecept v praksi
Drugega novembra naj bi povsod po Sloveniji papirnate recepte nadomestili elektronski, t. i. eRecepti. A praksa je pokazala, da bo treba sistem še dodelati. V Gorenjskih lekarnah trenutno izdajo približno polovico eReceptov.
Nacionalni projekt eRecept so pripravili pri ministrstvu za zdravje s ciljem, da se s to storitvijo za paciente zagotovi večja varnost in preglednost ob predpisovanju in izdaji zdravil, zmanjšajo pa se administrativna opravila. Storitev zdravniku z možnostjo pridobivanja podatkov iz centralne baze zdravil omogoča boljšo podporo pri predpisovanju zdravil in boljši pregled nad pacientovimi zdravili, zdravniki lahko preverijo interakcije med zdravili, ki jih pacient jemlje, in kontraindikacije zdravil. Zdravnik eRecept po varni pošti pošlje v sistem, od koder ga pridobi lekarna ob izdaji zdravila na zahtevo pacienta. Farmacevt ima v primeru dodatnih vprašanj o posameznem predpisu na voljo dodatne možnosti za posredovanje vprašanj zdravniku. Pacient eRecept dvigne s kartico zdravstvenega zavarovanja v katerikoli lekarni v Sloveniji. Enako velja za obnovljive in bele recepte. Tak je bil načrt, ki se je z drugim novembrom, ko naj bi eRecept v celoti zaživel, le delno uresničil.
V Gorenjskih lekarnah so bili v sistem eRecept vključeni že kot prvi testni izvajalci v letu 2013, ko so elektronsko predpisali in izdali zgolj 1,8 odstotka vseh receptov, zato verodostojne informacije o ustreznosti sistema takrat niso mogli podati. »Ponovno smo se vključili v testiranje septembra letos v Radovljici. To obdobje je bilo zelo pestro, saj smo odkrili še veliko pomanjkljivosti in nedodelanosti sistema. Informatiki so nekatere napake že odpravili, precej dela jih še čaka. Na Gorenjskem se intenzivnost elektronskega predpisovanja od sredine oktobra dalje konstantno povečuje, v zadnji dekadi oktobra je bilo elektronsko predpisanih in izdanih 29 odstotkov vseh receptov, trenutno znaša ta številka že več kot 50 odstotkov,« je povedala direktorica Gorenjskih lekarn Romana Rakovec, ki sam sistem eRecept ocenjuje pozitivno, ker teoretično prinaša večjo varnost pacientov. »Vseeno pa se moramo zavedati, da v tem trenutku praksa kaže drugače. V veliki meri gre res za začetne težave in navajanje tako zdravnikov kot lekarniških farmacevtov na nov sistem. Pa vendar bo treba vložiti še kar precej napora, da bo sistem res dodelan do optimalne faze. Problematično je področje obnovljivih receptov in magistralnih zdravil, kar nekaj je situacij, ki omogočajo ponavljanje izdaj zdravil, kar je lahko nevarno za paciente, hkrati pa problematično za zdravstveno blagajno. Veliko težavo nam predstavlja centralna baza zdravil, ki je vir predpisovanja, na žalost pa tudi vir številnih napak. Najbolj pa me skrbi dejstvo, da programske rešitve zahtevajo veliko preveč pozornosti nas izvajalcev do računalnika, namesto da bi bila pozornost namenjena pacientom.« Težav se zavedajo, so potrdili pri ministrstvu in dodali, da jih sproti rešujejo in raziskujejo.