Za soodločanje glede beguncev

S pobudo Begunci so ljudje, ne živali in ne igrače se je na škofjeloškega župana Miho Ješeta obrnila tudi skupina občinskih svetnikov.

Eni bi na begunce streljali ali jim popolnoma omejili gibanje, drugi bi jih vse brezpogojno sprejeli. Obe stališči sta skrajni in kot takšni nesprejemljivi, poudarjajo podpisniki izjave Begunci so ljudje, ne živali in ne igrače.

Škofja Loka – Potem ko je pretekli teden podpise s pozivom k angažiranemu reševanju begunske problematike županu Mihu Ješetu izročila Iniciativa Loka, mesto vseh, je zdaj svojo izjavo glede beguncev pripravila tudi skupina opozicijskih svetnikov s prvopodpisanim Metodom Di Batisto. Od župana zahtevajo, da se do sprejetja državne strategije o ravnanju z begunci po slovenskih občinah vzdrži vseh dejanj, ki bi lahko kogarkoli vodila do zaključkov, da bo škofjeloška občina brezpogojno namestila in sprejela begunce. V primeru pogovorov o namestitvi in sprejemu beguncev v njihovi občini zahtevajo, da o poteku dogovarjanj župan ažurno in v celoti obvešča občinske svetnike in javnost, odločitev o številu in drugih pogojih namestitve in sprejema beguncev pa naj se sprejme v občinskem svetu s soglasjem vseh političnih skupin ali z odločanjem prebivalcev Škofje Loke na občinskem referendumu. Od pristojnih pričakujejo odgovorno ravnanje ob spoštovanju človekovega dostojanstva.

»Razmere so zelo resne, zato podpisniki te izjave resno ravnanje pričakujemo tudi od predstavnikov oblasti v Škofji Loki,« so poudarili v izjavi, saj so prepričani, da župan in njegovi podporniki v občinskem svetu razmer ne jemljejo resno in odgovorno. Na oktobrski seji občinskega sveta so namreč glasovali tudi o predlogu svetnika Tomaža Paulusa, ki je med podpisniki izjave, da mora država za morebitno namestitev beguncev in migrantov v škofjeloški občini dobiti predhodno soglasje občinskega sveta. »Predlog smo podprli le svetniki iz vrst SLS, NSi in Komunalnoekološke liste, zato ni bil sprejet.« Tako so po prepričanju podpisnikov izjave občinski svetniki iz koalicijskih vrst na županov predlog izvoljenim predstavnikom občanov vsaj začasno vzeli besedo pri tem vprašanju. »Po drugi strani pa se v Škofji Loki krepijo glasovi, ki pri begunskih vprašanjih ob tihi podpori občine zahtevajo skrajne rešitve brez možnosti soodločanja širše javnosti,« so še opozorili in dodali, da je pomoč beguncem, ki naj se jim zagotovi pogoje za dostojno bivanje in oskrbo, potrebna, a zahteva usklajen pristop, in ne solističnih akcij.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Preddvor / / 11:57

Vrtce podražijo skrajšani programi

Preddvor – Občinski svetniki v Preddvoru so kar dvakrat razpravljali o podražitvi vrtcev v občini. Prvič so predlog, da bi se vrtci podražili od 2,7 do 3,3 odstotka, zavrnili, češ da so že tako dru...

Objavljeno na isti dan


Razvedrilo / torek, 10. november 2015 / 17:03

Vinska pot v rovih

Kot se za ta čas v novembru spodobi, se tudi letos povsod po Sloveniji odvijajo dogodki, ki so povezani z vinom. V Kranju je bil ta konec tedna prvi od dveh, ko kranjski rovi gostijo vinsko pot v rovi...

Rekreacija / torek, 10. november 2015 / 16:33

Maraton po brazilski džungli

Gorenjca Miha Podgornik in Matej Kordež sta se podala na eno izmed težjih tekaških preizkušenj na svetu. Jungle marathon v Braziliji sta z istim časom končala na tretjem mestu. Največ težav jima je po...

Kultura / torek, 10. november 2015 / 16:29

Jazbec in njegovi

V Galeriji Šivčeva hiša so v petek odprli razstavo del stripovskega avtorja Marka Kocipra z naslovom Jazbec s prijatelji.

Kranj / torek, 10. november 2015 / 16:28

Otroke zanima, kako postati župan

To zanima že malčke iz vrtca, ki so si ogledali prostore kranjske občine in obiskali župana.

Gospodarstvo / torek, 10. november 2015 / 13:12

Lubadarja za dve Blejski jezeri

Lubadar je letos v gozdovih na Zgornjem Gorenjskem uničil 133 tisoč (bruto) kubičnih metrov dreves, kar predstavlja okoli 110 tisoč dreves ali posek gozda v velikosti skoraj dveh Blejskih jezer.