V muzeju prepričani o korektnosti postavitve

Besedilo: Andraž Sodja
Kategorija: Bohinj / ponedeljek, 9. november 2015 / 12:36

Kot je povedal zgodovinar Jože Dežman, so se pri postavitvi stalne razstave o prvi in drugi svetovni vojni opirali zgolj na zgodovinska dejstva – brez vrednostnih sodb.

Bohinjska Bistrica – Krajevni odbor Združenja borcev za ohranjanje vrednot NOB iz Bohinjske Bistrice je po seji razširjenega predsedstva in nadzornega odbora, na kateri so med drugim razpravljali o odprtju prenovljenega muzeja Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici, na več naslovov naslovil odprto protestno pismo, v katerega so zapisali, da se v muzeju dogaja grobo potvarjanje zgodovine druge svetovne vojne. Kot so zapisali: »Razstava z naslovom Bohinj in Bohinjci 1914–1918 in 1941–1945 v prvem delu prikazuje v glavnem število padlih, ne glede na to, zakaj in za koga so umirali. Prikazanih je tudi veliko različnih eksponatov, ki so se uporabljali za vojskovanje. Drugi del razstave, ki je bistveno manjši, pa prikazuje drugo svetovno vojno v Bohinju s petimi reprezentativnimi ljudmi (tako jih imenujejo), ki naj bi osvetljevali dejanja v Bohinju. Predstavljeni so trije partizani, v nemško vojsko rekrutiran domačin in baje ubit oziroma umorjen duhovnik. Nikjer pa ni zaslediti, zakaj so se Bohinjci že leta 1941 množično uprli zavojevalcem ... Vtis, ki ga dobiš ob ogledu razstave, je, da je bila druga svetovna vojna v Bohinju neki postranski dogodek oz. festival, ki se je končal.«

Na to temo so se avtorji razstave iz Gorenjskega muzeja (ta upravlja muzej Tomaža Godca) v sredo tudi srečali s predstavniki združenja borcev in jim predstavili ozadje postavitve. Kot je ob tem pojasnil avtor Jože Dežman iz Gorenjskega muzeja, je podstrešje namenjeno novejši zgodovini, glavni del stalne razstave pa je posvečen zaledju krnskega bojišča, saj je bil Bohinj močno vpet v morijo soške fronte. Drugi del razstave je posvečen drugi svetovni vojni in Bohinjcem v tem času, in sicer skozi pet likov – prisilnega mobiliziranca, ki se je vrnil z ruske fronte, dva partizana, taboriščnika nemškega koncentracijskega taborišča, in duhovnika Srečka Hutha, ki naj bi ga VOS zaradi domnevnega sodelovanja z okupatorji ubila v okolici Koprivnika. Dežman je poudaril, da so se za postavitev odločili po povsem strokovnih merilih, glede na razpoložljivo gradivo iz popisa prebivalcev, zapise o vojni škodi in druge zgodovinske dokumente, ki so jih pridobili tudi od neposrednih udeležencev vojnega in povojnega dogajanja. »Osrednji del razstave je posvečen prvi svetovni vojni, saj je Bohinj kot operativno zaledje krnskega bojišča odigral pomembno vlogo. Drugi del razstave je posvečen drugi svetovni vojni, kjer smo se oprli povsem na strokovna merila, brez vrednostnih sodb, te prepuščamo posameznikom,« je še dejal Dežman. Tako so z maketo v kontekst postavili obe vojni, povzročeno škodo in žrtve, knjiga vojnih žrtev ne vsebuje nobenega podatka o strani, za katero se je padli bojeval, fotografski in dokumentarni material pa predstavlja vse pomembne Bohinjce, ki so zaznamovali vojni čas.