Ste videli drona v živo?

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / sobota, 7. november 2015 / 10:53

Droni so najsodobnejša vrsta brezpilotnih letal, vse bolj pogosto se pojavljajo v medijih. V živo pa jih zagotovo še niste videli. To pot vam jih razkrije inženir in umetnik, ki je izumil »dronestagram«. Kaj je to?

Droni nas vidijo, mi jih ne

Britanski računalniški inženir James Bridle, ki je postal umetnik in novinar, je iz proučevanja dronov naredil umetnost. Razvil je »dronestagram«. Kaj je to? »Dronestagram je precej povezan z mojo željo, da bi bolje razumel širši kontekst ali omrežje, v katerem delujejo in so angažirani droni. Ti seveda niso avtomati, ki sami usmerjajo svoje akcije. Povezani so s sateliti, preko teh pa jih usmerjajo konkretni ljudje. Veliko sem tudi bral o operacijah dronov zunaj 'uradnih' vojnih območij. Prav zaradi dronov se je namreč vojno območje razširilo čez celoten planet. Dronov nihče ne kliče na zagovor, ne odgovarjajo pred sodišči in težko ali skoraj nemogoče je izslediti konkretno osebo, ki jih upravlja. Tu se torej izgublja jasna linija odgovornosti za posamezen napad. In tako sem začel zbirati poročila o napadih z droni v Pakistanu, Jemnu, Somaliji in v drugih krajih, ki uradno sploh niso v vojni; kjer vojne uradno ni. Informacij o napadih sicer ni težko najti, ampak o napadih ne obstajajo fotografska ali videoporočila. Tam ni novinarjev. In zdelo se mi je skoraj neverjetno, da v tej dobi, ko vsi ves čas fotografirajo in snemajo in to vsepovsod objavljajo, preprosto ni podob napadov z droni. Da je še vedno mogoče voditi vojno in da o tem mediji ne poročajo. /…/ Dronestagram torej povezuje to dvoje: vsakič, ko se zgodi napad z droni zunaj vojnega območja, poiščem fotografijo tega kraja na javno dostopnih spletnih straneh in potem ponovno objavim v katerem od družbenih omrežij /…/ In to je isti proces, v katerega so vpeti tudi droni. Dronestagram poudari, da gre tudi pri dronih za uporabljanje spleta, da vidiš neki dogodek od daleč; poudarimo povezavo med današnjimi vojaškimi in spletnimi tehnologijami, ki jih uporabljamo vsak dan.« Sicer pa je treba drone videti v širšem kontekstu: kot model za tehnologijo prihodnosti. »Ko danes rečemo droni, seveda govorimo predvsem o brezpilotnih letalih, torej o letečih stvareh. Ampak letenje je le praktičen poligon za testiranje celega diapazona nove inteligence. In res, zdi se, da bo naslednja faza dronov neka oblika veliko manj omejene umetne inteligence v različnih vrstah orožja. Ne bomo imeli le avtonomnih letal, ampak tudi avtonomne tanke, puške in vse možne vrste drugega strelnega orožja. In prav tu pridemo do tega ključnega vprašanja vključenosti ali odsotnosti človeškega odločevalca. Naletimo na klasično vprašanje, ali lahko stroj sprejema moralne ali etične odločitve, ali bi morda bilo celo bolje, da bi težke odločitve sprejemali stroji, ki niso pristranski in jih zato pri odločanju glede tega, kdo bo živel in kdo umrl, ne ovirajo ali pa celo spodbujajo človeški instinkti. Ne vemo … Morda je dobro, da imamo računalnike, ki jih ne mučijo čustva, ampak morda lahko delajo tudi hude napake. Sicer pa se je treba zavedati, da že zdaj nekatere zelo pomembne odločitve sprejemajo računalniki. Samo za primer: ko pokličete v banko in povprašate za možnost posojila ali hipoteke, glede tega pač ne bo odločil človek. Odločitev bo rezultat zapletenega matematičnega procesa, sprejel jo bo algoritem, in če smo popolnoma iskreni, moramo priznati, da tudi večina bančnih uslužbencev, ki bodo na koncu podpisali pogodbo o posojilu, ne razume, kako je do odločitve računalnika prišlo. In seveda je zato eno najbolj ključnih vprašanj našega časa vprašanje, do katere mere naj človeške zadolžitve prenesemo na stroj, ki je v bistvu stroj za računanje.« (Vir: intervju Polone Balantič, MMC RTV SLO) – Nad navedenimi besedami se velja zamisliti, nad nami in okoli nas se dogajajo kapitalne spremembe, mi pa jih največkrat sploh ne vidimo …

Juncker kara in se izmika

»Prejšnji teden smo bili priča prevažanju beguncev od ene do druge države, kazanju s prstom drug na drugega, državam, ki govorijo druga o drugi, ne pa druga z drugo. To je politika panike. Ustvarja iluzijo rešitve, a v resnici le škodi sosedom in evropski solidarnosti.« Te besede je že 27. 10. v Evropskem parlamentu izrekel Jean-Claude Juncker, predsednik Evropske komisije. In to drži. Ni pa povedal, kaj bo evropska vlada naredila za to, da bi se tok beguncev ustavil. Če sploh kaj?

Vladavina slike

Alistair Cooke (1908–2004), britanski novinar, televizijska osebnost in radijski voditelj: »Ko je televizija po drugi svetovni vojni prilomastila na sceno, so po vrtcih naredili anketo o tem, ali imajo otroci raje radio ali televizijo, in zakaj. Neki sedemletni deček je odgovoril, da ima raje radio, ker 'ima boljše slike'.« Slikovito, mar ne.