Jegličev dnevnik

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / sobota, 7. november 2015 / 11:38

»Leto 1912 /…/ Skrbeti moram za Zavod svetega Stanislava. Sedaj je v njem sedem razredov, 295 dijakov (med njimi Gorenjcev 149), ki plačujejo skupno 80.910 K; petnajst profesorjev, sedem prefektov, devetnajst sester, štirinajst služkinj, deset moških poslov. Zato stroški silni: gotovo dosežejo do 140.000 K. Zraven imam dolga okoli 150.000 K, ki ga moram letos plačati. Po nasvetu nekaterih gospodov sem pisal duhovnom, naj bi pri vzajemnem podpornem društvu vzeli najmanj po dva deleža (400 K), pa bi odplačevali mesečno po 6,5 K skozi sedem let in pol. Ako se jih zato odloči vsaj 350 (350 x 400 = 140.000 K), pa je dolg plačan. Dopis bom te dni razposlal. Tudi na ljudstvo bom izdal poziv za bogatejše prispevke. Zaupam na izredno pomoč Božjo. /…/ Dne 9. in 10. januarja sem bil v Begunjah, v mojem rojstnem kraju. Bilo je dne 10. januarja celodnevno čaščenje pa me g. župnik naprosil, naj mu pridem pomagat. Dne 9. januarja sem na Brezjah maševal. Popoldne ob dveh sem začel spovedovati in sem spovedoval ravno do polnoči, medtem sem le kakih deset minut večerjal, dne 10. januarja sem spovedoval od štirih do devetih in četrt, ob šesti uri zjutraj sem imel kratek govor o pomenu dneva, ob deseti zopet govor (o veri v sveto Rešnje telo in svetem obhajilu) in sveto mašo. Pri spovedi so bili najprej otroci šolski in ponavljavci, potem pa žene in dekleta, odraslih fantov in mož prav malo. Spovedoval je tudi upokojeni župnik Lavrinec iz Koroškega, ki se namerava naseliti v Begunjah. Ko smo bili ob sedmi uri zvečer pri večerji, je rekel, da jih je spovedal sto, v petih urah! – Jaz sem imel mnogo izrednih spovedi, tudi pri otrocih od trinajstih let naprej. Navadno zamolčanje pri mnogih! Mladi zakonci in tudi drugi so slabo poučeni o zakonskih dolžnostih. Za uspehe sem Bogu hvaležen.« (Str. 527)

Gornji odlomek je iz ene najbolj monumentalnih knjig, kar ji je letos izšlo v Sloveniji. Dobili smo »znanstvenokritično izdajo« dnevnika, ki ga je v letih 1899–1930 pisal ljubljanski škof in gorenjski rojak Anton B. Jeglič. Odlomka, vpisana 6. in 14. januarja 1912, ga kažeta v dveh škofovskih svojstvih, gospodarskem in dušebrižnem. V obeh je bil mojster. Na gospodarskem polju je njegov največji dosežek izgradnja Škofovih zavodov v Šentvidu nad Ljubljano. Kaj je dosegel na polju dušnega pastirstva, ve le Bog, a prizadeval si je veliko. Kamor je prišel, je spovedoval do poznega večera in začenjal spet sredi noči. Da ne govorimo o njegovih še bolj znanih dejanjih …