Setev ozimnih žit bo kasnila
Na gorenjskih kmetijah pridelujejo ozimna žita večinoma v kolobarju s koruzo: ko pospravijo koruzo, vsejejo ozimno žito. Običajno ga sejejo po 15. oktobru, letos pa bo setev zaradi deževnega obdobja in razmočenih tal potekala kasneje in v drugačnih okoliščinah.
V kmetijsko svetovalni službi priporočajo setev certificiranega semena iz seznama priporočenih sort ozimnih žit, ki ga je pripravil Kmetijski inštitut Slovenije. Na seznamu je osem sort ozimne tritikale, petnajst sort ozimnega ječmena in več kot dvajset sort ozimne pšenice. Za lažja tla priporočajo setev zgodnejših sort, pridelovalci pa naj se sicer odločijo za sorte, ki so odpornejše na bolezni in poleganje.
Kranj – Kot je povedala Marija Kalan, specialistka za rastlinsko pridelavo v Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj, na gorenjskih kmetijah pred setvijo žit večinoma tla še preorjejo in jih pripravijo za setev, vendar pa mokrih tal ni priporočljivo obdelovati, saj se pri tem stlačijo in zbijejo. Na zbitih tleh se koreninski sistem slabše razvije, posledica tega je lahko nižji pridelek, slabša odpornost na bolezni in večji izpad pridelka ob morebitni suši. »V zadnjem času se uveljavlja tudi obdelava tal brez oranja, pri tem načinu priprave tal pa je treba paziti predvsem na to, da so tla dovolj globoko obdelana in da so zadelani vsi rastlinski ostanki prejšnje poljščine,« je dejala Kalanova in poudarila, da je za doseganje visokih pridelkov pri ozimnih žitih zelo pomembna pravočasna setev, ki zagotavlja, da se žita še pred začetkom mraza primerno razvijejo in pripravijo za prezimitev. Ozimna žita lahko dobro prezimijo, če do zime razvijejo tri prave liste. Pšenica v glavnem razrašča spomladi, ječmen in tritikala pa z razraščanjem začneta že jeseni, zato ju je treba posejati dovolj zgodaj, priporočljivo je do 20. oktobra. Pšenico je možno sejati tudi kasneje, vendar mora pred mrazom začeti vsaj z razraščanjem. V najtežjem položaju so letos kmetje, ki morajo najprej pospraviti koruzo in nato pripraviti še njivo za setev. Če ne bo novih padavin, da se bodo njive osušile, in ne bo pritisnil mraz, jim bo to še lahko uspelo, sicer pa se bodo morali odločiti. »Slabi pogoji ob setvi in zgoden mraz lahko vplivata na slabšo prezimitev žit, zato bo predvsem na težjih tleh, kjer še raste koruza, bolje posejati presevna ali jara žita kot prepozno sejati ozimna žita,« je opozorila Kalanova in dodala, da pri poznih setvah tudi ni možno jesensko zatiranje plevelov.