
Vsi ne želijo elektrike v Ravensko Kočno
Župan Jurij Rebolj je minuli teden sklical izredno sejo občinskega sveta Jezersko, na kateri so odločali o elektrifikaciji Ravenske Kočne. Poleg svetnikov so se je udeležili tudi lastniki zemljišč, ki naj bi investiciji s podelitvijo služnosti prižgali zeleno luč.
Jezersko – Postopek elektrifikacije doline Ravenske Kočne, ko naj bi v tla položili električni kabel od Anclovega do spodnjih postaj tovornih žičnic na Češko kočo in Ledine, se je začel leta 2011. Sedaj bi Elektro Gorenjska lahko začel z gradnjo, občina pa naj bi pri lastnikih zemljišč pridobila služnosti, ki so pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja. Elektrifikacija Ravenske Kočne, ki je umeščena tudi v občinski prostorski načrt in v strategijo razvoja občine, je pomembna tako za obe tovorni žičnici, ki oskrbujeta planinski postojanki, za lastnika Štularjeve planine in gorniški center Dava Karničarja, občina pa želi v dolini urediti parkirišče s parkirnim avtomatom in nemara pozneje tudi z zapornico. Hitra pridobitev gradbenega dovoljenja je najpomembnejša za Planinsko društvo Kranj, ki ji je požar uničil tovorno žičnico za oskrbo koče na Ledinah in želi marca prihodnje leto začeti gradnjo nove. Obe tovorni žičnici sedaj napaja naftni generator.
Dolina naj ostane neokrnjena
Vsi pa si ne želijo elektrike v Ravenski Kočni. Nasprotujejo ji trije od štirih lastnikov zemljišč, eden od njih bi se bil sicer pripravljen pogovarjati, če bi občina z njim uredila že več let neuresničene dogovore. A tudi ta ocenjuje, da je občina Jezersko »občina dveh hitrosti«, ko naj bi privilegirani hitreje prišli do nekaterih javnih dobrin. Dodana vrednost Ravenske Kočne bi bila, da ostane, kakršna je, brez posegov, ki bi ogrozili tamkajšnji vodni vir, ki bi povečali promet vanjo, in brez velikega parkirišča v samem osrčju doline. Tako je svoje stališče zagovarjal eden od lastnikov, ki je pred leti priložnost za zavarovanje te lepe doline videl v vzpostavitvi parka Kamniško-Savinjskih Alp, do česar pa potem ni nikoli prišlo.
Potem ko so slišali argumente lastnikov zemljišč, prek katerih bi potekal električni kabel, so svetniki predstavili še svoje. Primož Muri je edini, ki nasprotuje elektrifikaciji, in sicer z več vidikov, od okoljevarstvenega in vodovarstvenega (za vodni vir naj bi bilo sporno predvsem parkirišče sredi Ravenske Kočne) do ekonomskega. Že za sam izkop za električni kabel bi porabili več nafte, kot je tovorni žičnici porabita v več letih, je menil, prav tako, da se planinskima društvoma elektrifikacija žičnic z vidika gospodarnosti najbrž ne splača. Prav tako je menil, da tu ne gre za javni interes.
Dobrina tega stoletja
Ostali svetniki so elektrifikacijo, ki jo je uvodoma predstavil Miha Žumer, vodja službe za razvoj Elektra Gorenjska, podpirali. Peter Sušnik, Drejc Karničar, Boris Meško, Jurij Markič, Iztok Tonejec in Mija Murovec so prepričani, da je potrebna, saj je elektrika civilizacijska nuja tega stoletja. Tudi naravi ne bo škodovala, z ureditvijo parkirišča v dolini pa ravno želijo regulirati sedaj precej kaotično parkiranje in ne pričakujejo povečanja prometa. Elektrifikacija bi olajšala življenje v dolini in pri oskrbi planinskih koč, poleg tega pa gre za čisto, ekološko in trajnostno energijo. Ob odločitvi o elektrifikaciji bi lahko sprejeli tudi zaveze o rešitvi nekaterih drugih problemov (varovanje pred hudourniki, zaščita vodnega vira, parkirišče nižje v dolini ali zapornica, ki bi omejila prevelik promet, morda tudi popravo krivic zaradi preteklih vlaganj lastnikov v elektrifikacijo njihovih kmetij).
Če soglasja lastnikov zemljišč ne bo, bo treba traso za vkop električnega kabla spremeniti, je dejal župan Jurij Rebolj, svetniki pa so s petimi glasovi za (enim proti in enim vzdržanim) sklenili, naj se nadaljuje s postopkom pridobivanja gradbenega dovoljenja za položitev električnega kabla v Ravenski Kočni, občina pa bo gradnjo sofinancirala skladno s projektno dokumentacijo. Vanjo naj bi vložila 40 tisoč evrov.