Pedro Opeka: Za mater, ki ji umirajo otroci, ni tolažbe

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Radovljica / torek, 20. oktober 2015 / 10:54

Pomagajmo si in spreminjajmo svet, da bo bolj bratski in pravičen, je povedal v nedeljo na Brezjah slovenski misijonar Pedro Opeka.

Brezje – Letošnja misijonska nedelja, ki je tradicionalno predzadnja nedelja v oktobru, je bila še posebej slovesna, saj so se za to priložnost vrnili v Slovenijo nekateri slovenski misijonarji, med njimi tudi najbolj znan Pedro ali Peter Opeka z Madagaskarja.

Pedro je imel v nedeljo popoldne na Brezjah, kjer so bile končane prireditve letošnje misijonske nedelje, skupaj z okrog 40 duhovniki svečano mašo, ki se je je udeležilo veliko vernikov. V zanj značilnem sproščenem načinu maševanja in pridiganja je navdušil romarje. »Tam v Afriki se misijonarji ne smemo obnašati strogo resno, ker bi nam ljudje ušli. Naše maše so eno samo veselje, petje in ples. Ne morete verjeti, s kakšno eleganco plešejo tamkajšnji ljudje. Ti plesi so tako lepi in so izraz duše in veselja,« je povedal misijonar Opeka. Leta 1970 je še kot študent prvič prišel na Madagaskar, leta 1976 pa je postal Madagaskar duhovniku iz reda lazaristov drugi dom. O prvem srečanju z Madagaskarjem pripoveduje zelo slikovito: »Ko sem prišel prvič na Madagaskar, sem imel občutek, da sem se ponovno rodil. Vsega sem se moral naučiti znova, vse je bilo drugačno, od narave in ljudi ter njihovih navad in jezika. Prepričan sem bil, da ga ne bom nikoli znal. Ko sem se mučil z branjem prve pridige v malgaškem jeziku, je cerkev zadremala. Potem, ko sem znal njihov jezik in sem lahko govoril iz oči v oči, je bilo vse drugače.« Na Madagaskarju je revščina vedno hujša. To človeka vleče v pesimizem, vendar mora vztrajati. Misijonarji, ki so tam, z božjo besedo prinašajo tudi delo in napredek, gradijo bolnišnice in šole, pomagajo kmetom, da se lažje preživijo. Žene jih ljubezen do bližnjega, zato se humanitarno in misijonsko delo prepletata.

Za misijonarjem Pedrom Opeko, ki je bil rojen v Argentini leta 1948 Mariji in Lojzetu Opeki, ki sta po vojni bežala tja, je občudovanja vredno delo. Zato mu pravijo »bojevnik z revščino«. Ko je po 15 letih misijonskega dela na Madagaskarju videl trpljenje ljudi iz revnega predmestja glavnega malgaškega mesta Antananarivo, in otroke, ki za preživetje med smetmi iščejo ostanke hrane in predmete, ki jih lahko prodajo, se je najprej zgrozil, nato pa je začel pomagati. »Veste, mater, ki zgubi enega otroka, lahko tolažiš, materi, ki jih zgubi štiri ali več, pa nimaš kaj povedati. Zato je treba pomagati tistim otrokom, ki so preživeli. S prijatelji smo ustanovili gibanje Dobri prijatelji ali Akamasaoa po malgaško, začeli zbirati pomoč in graditi hiše, šole, bolnišnice, delavnice in druge objekte. Do danes smo zgradili več kot tri tisoč hiš, sto šol po vsej državi, manjše bolnišnice in dispanzerje. Lani smo pomagali 60.000 ljudem, v naših hišah živi blizu 30.000 ljudi, v šole pa hodi 13.000 otrok. Delamo tisto, kar bi morali drugi, na primer Organizacija združenih narodov ali Evropska unija, ki za nas nima denarja,« je povedal v nedeljski pridigi misijonar Pedro Opeka. Zahvalil se je vsem, ki pomagajo. Koroški Slovenci so po zaslugi dr. Jožeta Kopeiniga pomagali z denarjem za 500 hiš. Slovenija s svojo pomočjo omogoča 7000 otrokom, da dobijo vsak dan obrok riža. S kakšnim ponosom povem tujcem, ki nas obiščejo, da je to darovala Slovenija, domovina mojih staršev, je povedal misijonar. »Drug drugemu pomagajmo, saj smo vsi misijonarji. Tako bomo spreminjali svet, da bo bolj bratski in pravičen,« so besede Pedra Opeke, namenjene vsem nam, ki smo sposobni biti dobri ljudje.