Namesto muzeja hudičev most
Namenjeni smo v Čedad in v furlanski ekološki vodni muzej v Gemoni. Navijam za kavico v Čedadu, središču beneških Slovencev, ki me kot mesto zmeraj znova očara. Tu je bil rimski castrum, ki ga je Julij Cezar leta 53 pred n. št. povišal v forum, trg. Potem je bilo to središče Langobardov, prvo langobardsko vojvodstvo. Skozi stoletja so se gospodarji menjavali, dokler 1797 ob zatonu Serenissime iz beneških rok ni prešel v habsburške in 1866 končno v kraljevino Italijo. Znamenita je čedadska bazilika, spomenik Juliju Cezarju, uličke v starem delu mesta in Hudičev most visoko nad Nadižo, katerega osrednji nosilni steber počiva na velikanski skali sredi reke. V listinah je zapisano, da sta bila bregova Nadiže že v XIII. stoletju povezana z lesenim mostom, 1442 pa so začeli graditi kamnit most, trden »kakor kamen kost«. Gradnja se je opotekala, a ko je bil most le zgrajen, se je pojavila tudi legenda. Menda naj bi ga pomagal graditi sam hudič z materjo vred. V svojem predpasniku naj bi prinesla tisto veliko skalo na sredo reke, Čedadčani pa naj bi hudiču zato obljubili prvo dušo, ki bo šla čez most. A so bili Čedadčani prebrisane glave. Še danes ni jasno, ali so na most najprej spustili psa ali mačko, a gotovo je, da je hudič ostal brez človeške duše. In ker sem to vneto pripovedovala, nisem opazila kosa nekakšne kovinske mreže, ki je ležala na tleh, se spotaknila, iztrgala nogo iz »šprikel« in ostala brez podplata. O komentarjih ni, da bi govoril. A morala sem v oranžno-belo-črtasti nogavički in oranžno-rjavi supergi vkorakati v tri trgovine, da sem bila spet obuta. Resni niso bili nikjer, le v restavraciji, a takrat sem bila že v šolncih ... O velikem Slovencu, Ivanu Trinku Zamejskem, ki je tu živel in deloval, pa drugič ob znameniti gubanci.
Kostanjeva rižota z gobami
Za 4 osebe potrebujemo: 2 žlici olja, 1 čebulo, 200 g riža za rižote, 1 dl belega suhega vina, 1 šopek dišavnic; sesekljan rožmarin, timijan in žajbelj po okusu, 7–8 dl zelenjavne juhe, 200 g kuhanega olupljenega kostanja, 1 dl smetane za kuho, sol, poper, peteršilj, 80 g parmezana, za lešnik masla, 300 g rjavih šampinjonov, 1–2 žlici olja, 1 šalotko, sol, poper, peteršilj.
Čebulo zrežemo na kockice in jo podušimo na vročem olju, da postekleni. Dodamo riž in mešamo, da prav tako postekleni. Dolijemo vino in zelišča (žajblja ne sme biti preveč, ker drugače zagreni), mešamo, dokler alkohol ne izpari. Nato prilijemo vročo zelenjavno osnovo, toliko, da je riž pokrit. In po potrebi dosolimo, če je juha neslana. Brž ko riž popije tekočino, vedno znova prilivamo osnovo. Rižota mora biti na ugriz, zato moramo čas kuhe prilagoditi vrsti riža. 10–12 minut prej, preden je jed gotova, dodamo kostanj, ki lahko razpade. Ko je rižota kuhana, vmešamo vanjo 1/3 parmezana in maslo ter počakamo nekaj minut, preden ponudimo.
Očiščene in nalistane gobe popražimo na šalotki, popramo in solimo, potresemo s svežim sesekljanim peteršiljem.
Na ogrete krožnike damo rižoto, gobe in rob krožnika posujemo z drobno sesekljanim peteršiljem in preostalim parmezanom.
Pa dober tek.