Sedlarjeva pisala Pahorju
Članica senata protikorupcijske komisije Alma Sedlar je predsedniku republike Borutu Pahorju »zatožila« predsednika komisije Borisa Štefaneca, ta pa je odgovoril z obtožbami na račun Sedlarjeve.
Medsebojna obtoževanja v KPK
Napeti odnosi v Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) so bili v zadnjih dneh znova na tapeti javnosti. Članica senata KPK Alma Sedlar je namreč v ponedeljek v pismu predsedniku republike Borutu Pahorju navedla, da jo predsednik KPK Boris Štefanec že od nastopa funkcije skuša onemogočati in izločati iz procesov dela, med drugim ji je minuli petek z odredbo omejil dostop do vpogleda v pošto KPK in dostop do dokumentacije. Kot je poudarila, je bila petkova odredba le zadnje v nizu dejanj, zaradi katerih je delovanje senata Komisije za preprečevanje korupcije omejeno do te mere, da ta ne more več ustrezno delovati. Kot zatrjuje, je sistematičnih povračilnih ukrepov, ki jih dojema kot mobing in onemogočanje njenega delovanja, deležna vse od oktobra lani, ko je prvič javno opozorila na sume nepravilnosti, zdaj pa so se razmere zaostrile do te mere, da delo senata v trenutnih okoliščinah ni več mogoče, dvomi pa tudi v neodvisnost institucije pod vodstvom Štefaneca. Pahor je na njeno pismo odgovoril s pozivom, naj senat KPK s prizadevnim in strokovnim delom krepi zaupanje v poslanstvo komisije, in poudaril, da je KPK samostojen in neodvisen državni organ, zato nima nihče pravice posegati v njihove pristojnosti, tudi on ne. Odzval se je tudi Štefanec in Sedlarjevi očital, da je v nasprotju z določili zakona o varovanju osebnih podatkov vpogledovala v vse dokumente komisije, ne le tiste, ki so jih obravnavali na senatu. Med drugim naj bi vpogledovala tudi v osebne mape zaposlenih na KPK in podatke medijsko prepoznavnih oseb. Zaradi tega je s Sedlarjevo najprej opravil pogovor, prijavil pa jo je tudi na urad informacijskega pooblaščenca. Kot je še pojasnil, je z odredbo omejil dostop do dokumentov vsem članom komisije, tudi samemu sebi. Sedlarjeva je na navedene očitke odgovorila, da je ravnala v skladu z dostopnimi pravicami in navodili, vpogled v dokumente pa je bil po njenem pogosto edini način, da se je seznanila z delom na komisiji.
Stavke v zdravstvu ne bo
Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je v zadnjem tednu s predstavniki sindikatov zdravnikov in zdravstvene nege zbližala stališča glede standardov in normativov, zato so sindikati že sporočili, da ne bodo zaostrovali svojih aktivnosti oziroma se pripravljali na stavko, s katero so sicer grozili. Po mnenju zdravniškega sindikata Fides so tako standardi in normativi za primarno raven, kot so opredeljeni v modri knjižici, primerni za nadaljnjo obravnavo, medtem ko bodo po besedah Kolar Celarčeve za pripravo standardov in normativov za posamezna področja na sekundarni in terciarni zdravstveni ravni potrebovali dodatne podatke. Standardi in normativi, ki so jih zdravniške organizacije zapisale v modro knjižico že leta 2008, med drugim določajo 1500 opredeljenih bolnikov na družinskega zdravnika, medtem ko je danes v povprečju okoli 2200 bolnikov na zdravnika.
Požar in Pečečnik sta se sprla
Princip Media, ki sta jo z namenom odkupa 44 blagovnih znamk Dela Revij ustanovila Bojan Požar in Joc Pečečnik, ni izpolnila obveznosti iz pogodbe o pravici uporabe blagovnih znamk, zato je KBM Leasing od pogodbe odstopil, so ta teden sporočili iz NKBM. S tem je družbi Princip Media, ki naj bi morala ta teden poravnati prvi obrok najema, prenehala pravica do uporabe teh blagovnih znamk. Takšen je epilog razhoda med Požarjem in Pečečnikom, ki sta si prejšnji teden medsebojno javno dopisovala. Pečečnik je tako Požarja, za katerega pravi, da ima specifično samotarsko držo pri vodenju podjetja, pozval, da mu v letu dni vrne vsa vložena sredstva, sicer bo družbo prevzel v celoti. Požar mu je dejal, da je v fazi mirovanja, dokler Pečečnik ne bo »izpolnil dogovorjenih in celo podpisanih pogojev«. Princip Media je imela sicer v načrtu ponovno izdajo revij Jana, Lady, Stop, Obrazi, Anja in Kih.
Tudi Remškar predlaga razrešitve
Potem ko je v začetku septembra svet Onkološkega inštituta predlagal razrešitev generalnega direktorja Janeza Remškarja, mora njegovo razrešitev potrditi že vlada. Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc ji je sicer že podala predlog, naj da soglasje k Remškarjevi razrešitvi, postopek pa je že v vladni proceduri. Remškar, ki do razrešitve deluje s polnimi pooblastili, je te dni vrnil udarec, saj je predsedniku vlade predlagal razrešitev članov sveta zavoda, ki so predstavniki ustanovitelja, ker da delujejo »samovoljno, v nasprotju z načelom javnosti in transparentnega delovanja ter ob tem kršijo določila predpisov, ki urejajo njegovo delovanje«.