Slaba banka na prepihu

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / petek, 9. oktober 2015 / 10:19

Vlada je v torek predčasno razrešila predsednika upravnega odbora DUTB Larsa Nyberga in odpoklicaka glavnega izvršnega direktorja Torbjörna Manssona kot člana upravnega odbora.

Razrešitvi v slabi banki

Zgodbo o previsokih izplačilih osebnih prejemkov vodstva Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) je vlada v torek v vlogi skupščine slabe banke na predlog finančnega ministra Dušana Mramorja presekala s predčasno razrešitvijo predsednika upravnega odbora DUTB Larsa Nyberga in z odpoklicem glavnega izvršnega direktorja Torbjörna Manssona kot člana upravnega odbora. Kot je navedel premier Miro Cerar, so v slabi banki kljub pozivom ministrstva za finance ostale neskladnosti izplačil in nove plačne politike, zato so ugotovili, da pri Nybergu obstajajo razlogi za predčasno razrešitev zaradi kršitev dolžnosti člana upravnega odbora DUTB. Manssona pa je vlada odpoklicala, ker je po njenih ugotovitvah tudi pri njem prišlo do resnih nepravilnosti. Po besedah državnega sekretarja na finančnem ministrstvu Metoda Dragonje je vlada Manssona odpoklicala kot člana upravnega odbora, z mesta glavnega izvršnega direktorja pa ga bo razrešil kasneje upravni odbor. Do imenovanja novega člana upravnega odbora bodo preostali trije člani – Marko Simoneti, Imre Balogh in Janez Širovnik – med sabo izbrali nekoga, ki bo opravljal funkcijo predsednika do imenovanja novega neizvršnega direktorja. Cerar je ob tem poudaril, da z Nybergovo razrešitvijo in Manssonovim odpoklicem ne gre za kakršenkoli politični poseg v korporativno upravljanje, ampak za odločitev, s katero bodo zagotovili zakonito in transparentno delo DUTB.

Za ohranitev programa otroške srčne kirurgije

Zdravstveni svet je kot posvetovalno telo ministrice za zdravje v sredo podprl ohranitev programa otroške srčne kirurgije v Sloveniji. Po njegovem mnenju je trenuten program, ki ga zadnje leto in pol vodi Tomislav Klokočovnik, kakovosten in varen. Po Klokočovnikovih besedah je umrljivost v programu 2,3-odstotna, kar je primerljivo z ostalimi centri po Evropi. Skladno z minimalnimi pogoji bi sicer morali v okviru centra operirati 250 otrok na leto, česar pa ne dosegajo, a Klokočovnik pravi, da tuji kirurgi, ki operirajo v Kliničnem centru v Ljubljani, letno opravijo več operacij, kot jih morajo skladno s smernicami za kakovostno in varno delo. Zato je prepričan, da si ne bi smeli dovoliti ukinitve programa otroške srčne kirurgije, ki v Sloveniji poteka že 57 let. V Kliničnem centru so sicer v ponedeljek ministrstvu za zdravje in Zdravniški zbornici Slovenije sporočili, da zahtevam mednarodnih standardov za zagotavljanje varnih storitev na področju izvajanje programa otroške srčne kirurgije trenutno ne morejo slediti, zato je po njihovi presoji trenutno edina smiselna odločitev, da izvajanja programa ustavijo do končne skupne odločitve o njegovi nadaljnji usodi. Tudi ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarčeva je že poudarila, da ukinitev programa ni možnost.

Bodo ukinili sankcije za uporne starše?

Na ministrstvu za zdravje načrtujejo spremembe zakonodaje, ki ureja obveznost cepljenja proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi, okužbam s hemofilusom influence tipa B, ošpicam, mumpsu, rdečkam in hepatitisu B. Menda naj bi ukinili sedanje dolgotrajne postopke zoper starše, ki obvezno cepljenje odklanjajo, čeprav odločitev o cepljenju ne bi bila povsem prepuščena odločitvam posameznikov. Na ministrstvu sicer želijo ohraniti visok delež cepljenih, vendar pa nameravajo ukiniti sedanje sankcije ob opustitvi cepljenja iz medicinskih razlogov. V zadnjih letih je sicer letno podanih nekaj čez 400 vlog za opustitev cepljenja, zdravniki pa prijavijo okoli 370 primerov opustitve cepljenja letno. Precepljenost otrok je sicer najnižja v ljubljanski regiji, kjer je bila pri cepljenju proti ošpicam, mumpsu in rdečkam lani nižja od 91 odstotkov. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje opozarjajo, da je pri ošpicah, ki so izredno nalezljive, potrebna okoli 95-odstotna precepljenost populacije.

V Sloveniji okoli 34 tisoč spornih vozil

Po podatkih družbe Porsche Slovenija je s sporno Volkswagnovo programsko opremo, ki jo je nemški koncern vgrajeval v svoja vozila z dizelskim motorjem, opremljenih 34.291 vozil. Omenjena programska oprema sicer omeji izpuhe škodljivih snovi iz vozil v času uradnih testiranj, med normalno vožnjo pa se izklopi. V Volkswagnu so po razkritju ekološke prevare v ZDA navedli, da je sporni program nameščen v 11 milijonov vozil, vsi njihovi lastniki pa bodo do konca prihodnjega leta pozvani, da svoje avtomobile pripeljejo do uradnih serviserjev, kjer bodo bodisi posodobili programsko opremo bodisi zamenjali katalizatorje in vbrizgalne šobe.