Kranjci na koroških poteh

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Zanimivosti / sreda, 7. oktober 2015 / 10:36

Izletniki Gorenjskega glasa smo šli tokrat na Koroško. Obiskali smo Borovlje, Celovec, znameniti razgledni stolp Pyramidenkogel oz. Jedvovco nad Vrbskim jezerom ter božjepotno Marijo na otoku.

Ker vremenska napoved na dan izleta 25. septembra ni bila preveč obetavna in je napovedovala kar nekaj mokrote, smo se proseče ozirali v nebo, da bi nam oni zgoraj podarili vsaj nekaj lepega vremena. Večinoma smo bili uslišani in le na ploščadi Mohorjeve hiše v Celovcu, s katere je čudovit pogled na Celovec, smo morali zaradi krajše plohe hitro pod streho.

Naša prva postaja so bile Borovlje ali Ferlach po nemško, najjužnejše koroško mesto in prestolnica Roža. Ker sta puškarstvo in lovstvo od 14. stoletja naprej dejavnosti, ki sta še v preteklem stoletju skupaj z železarstvom in gozdarstvom dajali domačinom kar izdatno rezino kruha, smo obiskali puškarski in lovski muzej v graščini sredi mesta. Boljšega vodnika po muzeju, kot je bil domačin Franc Wakounig, upokojeni časnikar in dejaven član boroveljskega slovenskega prosvetnega društva, ne bi mogli imeti. Franc, tudi sam navdušen lovec in poznavalec zgodovine lova in puškarstva, bi lahko govoril ure in ure, vendar nas je čas priganjal. Pričakovala sta nas deželna prestolnica Celovec in Mohorjeva hiša. Direktor Mohorjeve družbe dr. Karel Hren je po predvajanju filma o leta 1851 ustanovljeni najstarejši slovenski založbi opisal njen veliki pomen za ohranjanje slovenske kulture in jezika na Koroškem. Mohorjeva ni le založba, ampak delujejo v njenem okrilju tudi dvojezični vrtec, ljudska šola in dijaški dom. Samo mesto Celovec pa je kraj, kjer na Koroškem živi in dela največ Slovencev. V Mohorjevi so nam skuhali izvrstno kosilo, za slovo pa je Grega potegnil meh, mi pa smo zapeli nekaj koroških. Hvala mohorjanom dr. Hrenu, njegovima sodelavcema Francu Opetniku in Hermanu Kelihu ter gospodinjam njihove kuhinje za gostoljubje. Celovško potepanje smo sklenili z ogledom znamenite Dvorane grbov s 665 grbi ter knežjega kamna v Deželnem dvorcu, v katerem je sedež deželnega zbora.

Čakal nas je še vznemirljiv vzpon na najvišji leseni razgledni stolp v Evropi Pyramidenkogel ali Jedvovco oziroma tudi Konj po slovensko nad Vrbskim jezerom. Najvišja od treh razglednih teras je na višini 70 metrov. Pogled na Vrbsko jezero in Celovec na eni strani ter na Hodiše in hodiška jezera ter Karavanke na drugi strani je nepozaben. Človeku pa še posebej dobro dene, če te na blagajni stolpa nagovorijo po slovensko, kot sta to storili Edita Holliber in Elisabeth Reichmann! Potepanje po Korotanu smo v poznih popoldanskih urah sklenili z obiskom Marije na otoku/Maria Woerth ob Vrbskem jezeru, kamor radi prihajajo Slovenci z obeh strani meje. Po razpoloženju izletnikov sodeč bomo na Koroško še rajžali.