Nadškof Jožef Pogačnik v komunističnem zaporu

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (16)

Morda ni pomembno, je pa zanimivo: prvi slovenski metropolit, ljubljanski nadškof dr. Jože Pogačnik je bil na svoji duhovniški poti najprej kaplan v Kranju. Rodil se je 28. septembra 1902 v Kovorju pri Tržiču, umrl pa 5. marca leta 1980 v Ljubljani.

Gimnazijo in maturo je končal leta 1922 kot gojenec Marijanišča, ki so ga odprli 12. novembra 1882 kot enorazredno šolo in deško sirotišnico z veroukom. Šlo je za zasebni zavod za uboge in zapuščene dečke katoliške vere, ki pa je čez leta postalo pomembno krščansko in kulturno žarišče v Ljub­ljani. Teologijo je študiral v Innsbrucku. Leta 1927 je bil posvečen v duhovnika, čez dve leti pa je doktoriral. Kot kranjski kaplan je poučeval verouk tudi v gimnaziji. Ka­sneje je bil kaplan v Trnovem v Ljubljani pri župniku Franu Saleškem Finžgarju in ravnatelj Marijanišča. Po vojni so ga pod obtožbo, da je kot ravnatelj in katehet Marijanišča vplival na dijake z lažno propagando proti OF, priprli in obsodili na devet let odvzema prostosti s prisilnim delom, izgubo političnih pravic in zaplembo imovine. V začetku leta 1945 je postal kanonik Codellijevega kanonikata, nato arhidiakon, škofijski cenzor, referent za pastoralne konference in član cerkvenega sodišča. Konec oktobra 1950 je bil imenovan za prorektorja semenišča v Ljubljani, 19. marca 1951 pa za škofovega delegata ali namestnika. To je ostal vse do imenovanja Antona Vovka za rezidencialnega škofa. Leta 1963 je bil posvečen v ljubljanskega škofa, čez eno leto nadškofa in leta 1968 prvega slovenskega metropolita. Dosegel je, da smo dobili Slovenci med prvimi mašno knjigo, bogoslužni molitvenik in katoliške obrednike za krst, birmo, poroko, spokorno bogoslužje, bolniško maziljenje, pogreb in posvetitve v svojem jeziku.

Nadškof Pogačnik je bil tudi pesnik. Svoje pesmi je objavil v dveh knjigah: Sinje ozare in Pesmi mladih let. Kot urednik Mohorjeve družbe je napisal pregled Iz zgodovine Mohorjeve družbe, bil pa je tudi glavni avtor učbenikov za verouk ter Velikega katekizma.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Kamniku se je 29. 9. 1679 rodil skladatelj Mihael Omerza.

Na Slovenskem Javorniku se je 28. 9. 1916 rodil narodni heroj Matija Verdnik. Umrl je zaradi zastrupitve po napadu nemške policije 1. 2. 1944 na Poljani.

V Škofji Loki se je 29. 9. 1901 rodil geograf in kartograf France Planina.

Na Belci v Zgornjesavski dolini se je 29. 9. 1907 rodil pravnik, alpinist in gorski reševalec Miha Potočnik. Med drugim je bil tudi sodnik ustavnega sodišča in predsednik PZS.

V Ljubnem na Gorenjskem se je 30. 9. 1803 rodil slovenski slikar Mihael Stroj.

V Novem mestu se je 30. 9. 1934 rodil farmacevt, gospodarstvenik Miloš Kovačič, ki je mladost preživel v Kranju. Bil je dolgoletni direktor Krke.

Na Jesenicah se je 1. 10. 1913 rodil pevec narodne in narodno-zabavne glasbe Franc Koren.

Na Koroški Beli se je 1. 10. 1931 rodil trobentač in pevec Franc Košir.

V Mengšu se je 4. 10. 1700 rodil slovenski baročni slikar Franc Jelovšek.