Matjaž Guček

Lastniki bodo lahko sekali še več

V gozdnogospodarski enoti Tržič so v minulih desetih letih posekali 226 tisoč kubičnih metrov drevja, novi načrt za to enoto, ki je zdaj javno razgrnjen, bo omogočil lastnikom posek 551 tisoč »kubikov«.

V zavodu za gozdove kot glavne probleme v enoti poudarjajo velik delež varovalnih in neodprtih gozdov ter veliko razdrobljenost gozdne posesti.

Javna obravnava osnutka načrta bo v četrtek, 8. oktobra, ob 19.30 v prostorih KZ Križe v Križah.

Tržič – V kranjski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije so pripravili gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarske enote Tržič za obdobje od 2015 do 2024. Načrt je že od srede, 30. septembra, javno razgrnjen v prostorih krajevne enote Tržič, razgrnitev bo trajala do vključno 13. oktobra vsak delovni dan od 7. do 9. ure, v četrtek, 8. oktobra, ob pol osmih zvečer pa bo v prostorih kriške kmetijske zadruge v Križah še javna obravnava.

Kot sta povedala glavni načrtovalec Matjaž Guček in vodja tržiške krajevne enote Mojca Brejc, je gozdnogospodarska enota Tržič na stičišču alpskega in predalpskega sveta, zato je tudi zelo izpostavljena eroziji, plazovom, vetrolomu, žledolomu in snegolomu. Ker je na njenem območju več pašnikov in planin, je tudi zelo obljudena, zlasti s pohodniki in nabiralci gozdnih sadežev. Enota obsega tri revirje, vsak ima svoje posebnosti oz. značilnosti. V revirju Lom prevladujejo med lastniki gozdov kmetje, ki imajo večje gozdne posesti in so zato dohodkovno bolj odvisni od gozda, več sekajo in tudi hitreje pospravijo v ujmah poškodovano drevje. V revirju Kovor prevladujejo manjši lastniki gozdov, veliko je tudi takih, ki niso kmetje, zato je navezanost na gozd manjša, nekateri lastniki niti ne vedo, kje imajo gozd oz. kje potekajo gozdne meje. Za revir Podljubelj so značilni strmi gozdovi, veliko med njimi je varovalnih, zato so tudi razmere za posek in spravilo drevja zelo težke. Revir je zaradi strmih leg tudi slabše odprt z gozdnimi prometnicami kot druga dva revirja.

Odprtost gozdov slaba, a se izboljšuje

Enota obsega 7460 hektarjev gozdov, od tega jih je skoraj 80 odstotkov v zasebni lasti, nekaj manj kot 15 odstotkov je državnih gozdov, preostali so v lasti lokalnih skupnosti. Delež državnih gozdov se je v primerjavi s prejšnjim desetletnim obdobjem zaradi zaključenih denacionalizacijskih postopkov precej zmanjšal, območje planine Korošice pa je iz državnih prešlo v občinske roke. Vseh lastnikov in solastnikov v enoti je 3093, po številu je še vedno največ (tri četrtine) tistih z manj kot enim hektarjem gozda, sicer pa imajo lastniki z več kot deset hektarjev veliko posestjo v lasti več kot polovico vseh gozdov v enoti. Posestna sestava se ne izboljšuje, a tudi ne poslabšuje.

Odprtost gozdov z gozdnimi prometnicami je še dokaj slaba, a se je v zadnjih letih izboljšala. Samo lani je bilo za potrebe spravila v žledolomu poškodovanega drevja narejenih 19 kilometrov novih vlak, v celotnem desetletnem obdobju 36 kilometrov, še 11 kilometrov je bilo obnovljenih. Za naslednje desetletno obdobje načrtujejo gradnjo 4,5 kilometra novih gozdnih cest, a uresničitev načrta bo odvisna predvsem od lastnikov gozdov pa tudi od ustanov, ki dajejo soglasje za posege v prostor (zlasti za območja Nature 2000 in virov pitne vode), in od razpisov za vlaganja v gozdne ceste.

Večja lesna zaloga

Lastniki gozdov bi že v minulem desetletnem obdobju lahko posekali 350 tisoč kubičnih metrov drevja, dejansko so jih le 226 tisoč »kubikov«, a še to največ v zadnjih treh letih, kar je bila predvsem posledica ujm (vetroloma in žledoloma). Da so lastniki sekali manj, kot bi lahko, je bilo več razlogov, med njimi velika posestna razdrobljenost, slaba odprtost gozdov na nekaterih območjih in nizke cene lesa. V prihodnje bodo lastniki lahko sekali še bistveno več, kot so v minulih desetih letih. Gozdarski načrt predvideva za obdobje 2015–2024 posek nekaj več kot 511 tisoč »kubikov« drevja, tolikšno povečanje omogoča tudi lesna zaloga, ki se je v zadnjih desetih letih zvišala s 334 na 391 kubičnih metrov na hektar. Zavod na posek nima vpliva, zato bo uresničitev načrta odvisna predvsem od potreb lastnikov in razmer na trgu (cena lesa). Čeprav je kakovost lesa zelo odvisna od gojitvenih in varstvenih del, gozdarji ugotavljajo, da je skrb za na splošno še zelo nizka, zlasti med manjšimi lastniki.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / ponedeljek, 5. oktober 2020 / 11:54

V nedeljo potrdili 75 okužb z novim koronavirusom, en bolnik umrl

Ljubljana – V Sloveniji so v nedeljo opravili 1034 testov na novi koronavirus in pri tem potrdili 75 okužb. V bolnišnicah se zdravi 107 bolnikov s covidom-19, med njimi jih 21 potrebuje intenzivno...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / ponedeljek, 10. oktober 2011 / 07:00

Akcija za digitalni mamograf še poteka

Kranj - V oktobru, svetovnem mesecu boja proti raku dojk, v Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo (BGP) Kranj nadaljujejo akcijo zbiranja sredstev za nakup digitalnega mamogr...

GG Plus / ponedeljek, 10. oktober 2011 / 07:00

Anonimni svojci alkoholikov

Skupina Al-Anon: delijo si izkušnje, krepijo moč in upanje, da bodo rešili probleme.

GG Plus / ponedeljek, 10. oktober 2011 / 07:00

Sporočilo za starše šolarjev (2)

Če imate čas, malo pobrskajte po spletnih forumih za starše. Glava vas bo zabolela že pri tretjem ali petem sporočilu. Skrbne mame sprašujejo, kako se sklanja kakšna beseda in kdo ima obnovo za d...

Kronika / ponedeljek, 10. oktober 2011 / 07:00

Anketa: Še strožje kazni

S prvim oktobrom bodo objestni vozniki še bolj kaznovani. Naključne anketirance smo povprašali, kaj mislijo o še strožjih kaznih in možnosti vključitve v rehabilitacijske programe, s katerimi lahko vs...

Preddvor / ponedeljek, 10. oktober 2011 / 07:00

V Bašlju bodo končali v dveh mesecih

Bašelj - Gradnjo kanalizacijskega omrežja, vrednega dvesto tisoč evrov, so v Bašlju že končali, vas pa je še vedno razkopana. »Leto dni smo čakali na mestno občino Kranj, da so z...