Živali Slovenije

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / sobota, 3. oktober 2015 / 14:34

»Čeprav že po videzu prepoznamo, kateri organizmi so živali, pa smo v težavah, ko moramo na kratko razložiti, kaj živali pravzaprav sploh so. Po čem se razlikujejo od rastlin, gliv, bakterij in preostalih organizmov? Na to vprašanje nam odgovorijo biologi. Živali so večcelični, evkariontski organizmi. Evkariontski pomeni, da imajo za razliko od prokariontskih (na primer bakterij) celično jedro. Tudi rastline so evkarionti, vendar med njimi in živalmi vseeno obstajajo nekatere osnovne razlike. Rastline proizvajajo hrano iz neživih snovi (so avtotrofi), živali (heterotrofi) pa česa takega niso sposobne in so zato odvisne od rastlin. Živali so lahko rastlinojede, vsejede ali mesojede. Rastline vsebujejo največ ogljikovodikov, živali pa beljakovin. Rastline imajo okoli celic celično steno, ki je živali nimajo. Rastline so nepokretne (z izjemo planktonskih alg), saj so večinoma pričvrščene, živali pa se večinoma lahko gibljejo. Ker se živali dejavno premikajo, se morajo veliko več 'sporazumevati' z okolico, zato so se jim razvila zapletenejša čutila in živčni sistem, ki obdelujejo informacije iz okolice. Živali so pretežno enospolni organizmi, rastline pa so pogosto dvospolni. Razlik, pa tudi podobnosti, je veliko, a jih je pri enostavnejših organizmih manj in pri zapletenejših več.«

Toliko o živalih nasploh, sicer pa ta knjiga govori predvsem o konkretnih živalih pri nas; na naslovnici je risa z mladičem (v Sloveniji je le še kakih 15 odraslih živali te vrste). Delo je nastalo tako, da je Maja Berden Zrimec prevedla in priredila delo Gorana Šafareka (Životinje Hrvatske). In koliko je pravzaprav vseh živali pri nas? »V Sloveniji je zabeleženih okoli 23.000 vrst živali, vendar ocenjujejo, da jih je bistveno več. Od tega je celinskih nevretenčarjev okoli 21.000, morskih pa okoli 7.200. Čeprav so vretenčarji veliko bolj znani, pa jih je bistveno manj. Tako morskih kot kopenskih rib je okoli 100 vrst, dvoživk 20, plazilcev 25, ptic 360 in sesalcev 79 vrst …« Posebnost knjige je tudi, da živali niso razdeljene glede na sistematiko (sesalci, ptiči, plazilci …), temveč po habitatih, po življenjskih okoljih. Ti pa so: nižinske reke, naravna močvirja, poplavni gozdovi, mejice, ribniki in jezera, gorski gozdovi, travniki, zgornji tokovi rek, kamniti svet, kraške reke in polja, kraško podzemlje, mozaični habitati, primorski gozdovi, sredozemska močvirja, morska obala, pelagijal, morsko dno, naselja. Raznovrstno, ni kaj!