Nagrade

Besedilo: Mojca Logar
Kategorija: Nasveti / torek, 29. september 2015 / 11:33

Dandanes podeljujejo različne nagrade in priznanja. Podeljujejo jih v športu, kulturi, znanosti ... Vsi poznamo Nobelove nagrade pa oskarje in viktorje, Prešernovo nagrado, občinske nagrade in kaj jaz vem, kaj še … To je neki zunanji znak, pohvala za dobro opravljeno delo. Mestna Knjižnica Kranj je poleti prejela mednarodno evropsko nagrado za spodbujanje bralne pismenosti. Nagrado so podelili bralnim krožkom, kjer se člani sestajajo in kramljajo ob prebranih knjigah. V Mestni knjižnici Kranj je tovrstnih skupin kar 15. Pogovor o knjigi nas bogati. Pogosto prebere človek dobro knjigo, pa se nima o tem s kom pogovoriti. Morda bi kdo pomislil, kaj mi koristi še pogovor, saj sem knjigo prebral. Kolikor bralcev, toliko mnenj. In vendarle, pogovarjamo se o knjigi in knjižnih osebah, dogodkih in junakih, govorimo pa o svojih pogledih nanje. Torej govorimo tudi o sebi. Dr. Rugelj je svojim klientom predpisal točno določeno literaturo, ki so jo morali prebrati, in temu se reče biblioterapija. Pogovor zdravi, če se pogovarjamo iskreno in o sebi in če poslušamo tudi druge. Ljudje imamo dvoje ušes in ena usta, da bi dvakrat več poslušali kot govorili. In iskrena sem lahko le takrat, ko lahko brez zadržkov in sramu govorim o tistem, kar čutim, vidim in preberem. In takšna srečanja in pogovore o prebranih knjigah so očitno v evropskih institucijah prepoznali kot koristna, celo inovativna. Inovativna v tem, da so medgeneracijska. Tako starejši berejo še starejšim in o tem kakšno rečejo. In berejo starejši in mlajši in o tem kakšno rečejo. Vsi prejemamo in dajemo. Tako se tkejo pogledi in mišljenja. Bogatimo se le takrat, ko dopustimo, da ima lahko nekdo tudi drugačno mnenje, in to nas dela bolj človeške in bolj odprte.

Nekdo je rekel, da je z nagradami tako kot z bombami, nikoli ne dosežejo pravih. Ni bistvena nagrada, največja nagrada so zadovoljni posamezniki in dobro opravljeno delo. Torej skupine in bralci, ki se srečujejo, berejo in kramljajo. Po malem se dotikajo sebe in opazujejo druge. Dolgo nisem dojela, da je to izobraževanje. Neprisiljeno in nevsiljivo in ko te zagrabi, te ne spusti do konca. Postaneš zasvojen bralec in željan debate o prebranem in to je fino. Je zdravilno, saj temu lahko rečemo biblioterapija, je vseživljenjsko, saj v tem sodeljujejo mladi, mlajši, ljudje srednjih let, upokojenci in varovanci.

Torej nagrada je ali nagrade ni. Pomembno je delo in njegova kontinuiteta. Če dejavnost deluje brez plačila z navdušenimi udeleženci, potem je svoj namen upravičila. Lahko je bolj ali manj zahtevna, inovativna ali bolj kasična. Morda ste tudi vi s prebranim v časopisu in kramljanjem ob kavi udeleženci kakšne skupine … brezimenske, samo vaše …, nadaljujte ….