Razstava gob

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Kranj / torek, 29. september 2015 / 11:33

Gobarsko društvo Kranj je pripravilo razstavo gob v Planetu Tuš v Kranju, tako je bilo v soboto na ogled kar 287 različnih vrst gob, ki so jih člani nabrali na območju od Domžal do Pokljuke.

Kranj – »Obiskovalce najbolj zanima, kje rastejo gobe, ali jih prodajamo in ali bi se jim pridružili pri nabiranju gob v naravi. No prodajati jih ne smemo, povemo pa jim (le) za makro lokacije rastišč. Ob ponedeljkih ob 19. uri imamo gobarji srečanja v prostorih Balinarskega društva na Planini v Kranju, in če koga kaj zanima, če bi rad pokazal oz. določil kak primerek gobe, se lahko oglasi,« je povedal Danilo Sikošek, determinator in član Gobarskega društva Kranj. Vsaka goba ima uradno latinsko ime, potem so poimenovanja v različnih jezikih, ki se precej spreminjajo, ker se spreminjajo tudi dognanja. In so še domača imena, npr. pšenična koprenka je po domače tudi cigančica. Med obiskovalci je bilo za razstavo veliko zanimanja, seveda so največ povpraševali po užitnih gobah. »Moram pa povedati, da je po podatkih Centra za zastrupitve več zastrupitev z užitnimi kot s strupenimi gobami. Včasih ljudje naberejo takšne jurčke, da še za stran vreči niso dobri. Gobjih jedi tudi ne pogrevamo. Sicer je dokaj pogosta zastrupitev v zadnjih letih, ko ljudje pšenično koprenko zamenjajo z mlado zeleno mušnico. Že štirje grami zelene mušnice pa so smrtna doza,« je opozoril sogovornik in dodal, da je pri priljubljenih dežnikih oz. po domače marelah treba paziti, da pobiramo velike in da je obroček gibljiv: »Najboljši del marele je ravno gibljivi obroček, ki ima okus po lešniku.« Dežnikov je namreč več vrst in manjši je lahko rdečeči dežnik – vrtni različek, ki pa je strupena goba.

Pogojno užitne pa so tiste gobe, ki jih je treba toplotno obdelati, da postanejo užitne, smo še izvedeli. Štorovka je npr. pogojno užitna goba, saj s kuhanjem strupi preidejo v vodo. Danilu Sikošku je po okusu zelo všeč žvepleni lepoluknjičar, ki se ga uživa, ko je mlad, mehak, svež in sodi med zdravilne gobe. »Veliko je v svetu raziskav v zvezi z zdravilnostjo gob, gobe so bile pred človeštvom in so zelo malo spremenile obliko do danes,« je še dejal Sikošek. Kar nekaj vrst gob je tudi redkih in zaščitenih, kot je kolobarna dvovenčnica. V Sloveniji je približno pet tisoč različnih vrst gob, določenih pa je nekaj manj kot tri tisoč.