V spomin Božjemu orglarju
Stopetdeseti obletnici rojstva skladatelja in organista Ignacija Hladnika so se v Križah poklonili s slovesnim bogoslužjem, koncertom in odkritjem spominskega obeležja pred župnijsko cerkvijo.
Križe – Ignacij Hladnik se je rodil 25. septembra 1865 v stari mežnariji kriške župnijske cerkve, dan kasneje je prejel zakrament svetega krsta in ravno na ta dan, sto petdeset let kasneje, so se skladatelju in organistu poklonili s slovesnim bogoslužjem. V župnijski cerkvi Povišanja sv. križa v Križah je somaševanje vodil ljubljanski nadškof in metropolit msgr. Stanislav Zore, sodelovali so novomeški stolni župnik dr. Silvester Fabijan, prodekan dekanije Tržič Branko Balažic, kriški župnik Ivo Kožuh in nadškofijski tajnik Boštjan Prevc. Pred tem so na pročelju nekdanje rojstne hiše Ignacija Hladnika odkrili obeležje, delo akademskega kiparja Vinka Ribnikarja. Obeležje je blagoslovil msgr. Stanislav Zore, odkrila sta ga Slavko Bohinc, predsednik KD Kruh Križe in dolgoletni pevec Cerkvenega mešanega pevskega zbora (CMePZ) župnije Križe, in Franci Grandovec, organist in vodja CMePZ župnije Križe že več kot šestdeset let.
Zveza kulturnih organizacij Tržič je izdala knjižico Ignacij Hladnik - Božji orglar, življenjepis mojstra ob stopetdeseti obletnici rojstva, ki jo je uredil David Ahačič. Izvemo, da je Hladnik že v otroštvu kot dober pevec pel pri svetih mašah. Za orgle se je ogrel ob tedanjem tržiškem kaplanu, poznejšem triglavskem župniku in ljudskem skladatelju Jakobu Aljažu. Prav kaplan Aljaž je posredoval pri Ignacijevih starših, da so ga vpisali na orglarsko šolo v Ljubljani. Po končanem šolanju je kot organist služboval v več krajih, leta 1889 pa se je preselil v Novo mesto in prevzel službo organista v danes stolni cerkvi v Novem mestu, izven službe pa je deloval kot pevovodja in glasbeni pedagog. Na novomeškem pokopališču v Ločni je tudi grob Hladnikove družine. Kot skladatelj je bil izjemno plodovit, v tisku je izšlo 73 opusov, v glavnem za cerkveno rabo, skupaj z rokopisi je del več kot osemdeset. Znal je prisluhniti struni slovenske duše, nekatere zborovske pesmi so postale najbolj priljubljen repertoar slovenskega ljudskega petja, npr. Marija, skoz'življenje. Notni zapis te pesmi je tudi na spominskem obeležju. »Ignacij Hladnik poldrugo stoletje po svojem rojstvu ne živi le v spominu prebivalcev ulic, ki v Križah in Novem mestu nosita njegovo ime, temveč tudi med tisočerimi pevci – ni namreč le pisal spevnih melodij, temveč nas je v resnici naučil moliti slovensko,« je zapisal Ahačič.
Po sveti maši je bil koncert CMePZ župnije Križe pod vodstvom zborovodkinje Tine Bohinc, na orgle jih je spremljala Urška Krese. Zapeli so tudi gostje, Stalni zbor Ignacij Hladnik Novo mesto pod vodstvom zborovodkinje Barbare Lotrič, na orgle jih je spremljal Jernej Fabijan. Vse, kar so zapeli, je delo skladatelja Ignacija Hladnika (Meditacija za orgle I. in II., O Marija, moje želje, Angelsko petje, Upanje, Večerni zvon, Je mrak končan ...). Še en jubilejni dogodek bo v nedeljo, 4. oktobra, ob 17. uri v župnijski cerkvi Povišanja sv. križa, ko bodo zapeli cerkveni pevski zbori tržiške dekanije.