Tudi Slovenci smo bili begunci

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 21. september 2015 / 12:43

Zaradi tega bi morali bolje razumeti stisko beguncev, pravi župan koroške občine Železna Kapla Franc Jožef Smrtnik, v kateri mirno, komaj opazno živi 106 begunk in beguncev.

Občina Železna Kapla, ki ima od leta 2009 naprej slovenskega župana Franca Jožefa Smrtnika iz Kort, je leta 2013 vstopila v avstrijsko oziroma koroško begunsko zgodbo. Tega leta je takratni koroški deželni glavar Gerhard Doerfler poklical kapelskega župana Franca Jožefa Smrtnika in ga vprašal, če bi imel kaj proti namestitvi 55 beguncev v njegovi občini. Njegov odgovor je bil pozitiven, čeprav se je vsul nanj plaz kritik, da je ravnal samovoljno in se o tem ni posvetoval z občani in občinskim svetom. Begunce so namestili v dve veliki rumeno obarvani hiši na Beli/Vellach nad Železno Kaplo ob cesti ne Jezerski vrh, ki jih je kupil živinozdravnik Richard Piroutz iz Miklavčevega/Miklauzhof v bližini Železne Kaple. V hišah, kjer so nekdaj stanovali cariniki, je novi lastnik uredil sodobna stanovanja, ki jih je nameraval prodati, vendar se je premislil in jih je dal v uporabo beguncem. Lani je v kapelsko občino pljusknil drugi begunski val. Župana Smrtnika je že sredi leta o možnostih namestitve dodatnih beguncev klical novi deželni glavar dr. Peter Kaiser. Smrtnik je bil za, občani in občinski svet pa večinsko proti. Jeseni je deželna vlada znova iskala pomoč Železne Kaple. Smrtnik se je odločil iti do konca. Prepričeval je politike, da begunci za občino in njene ljudi niso nesreča in nekaj slabega. Hodil je od hiše do hiše, prepričeval ljudi in uspel. Živinozdravnik Richard Piroutz je za nastanitev okrog 40 begunk in otrok namenil tudi obnovljeno hišo na drugem koncu mesta, ob cesti proti Žitari vasi/Sittersdorf. Franc Jožef Smrtnik je očitno prepričal občane in prepričljivo zmagal na spomladanskih županskih volitvah, Železna Kapla pa živi v zglednem sožitju s trenutno 106 begunkami in begunci, ki čakajo na azil.

»Zakaj sem vztrajal pri sprejemu beguncev. Najprej zato, ker mora biti župan pogumen in si mora prizadevati za stvari, ki se mu zdijo pozitivne, čeprav tvega uspeh na volitvah. Sam sem ga. Po naravi sem humanist. Vedno sem bom zavzemal za slabše, pomoči potrebne. Sem pa tudi Slovenec. Naš narod se je moral skozi zgodovino stalno bojevati za preživetje in še danes se mora. Slovenci, tudi moji starši in sorodniki, so morali v begunstvo na silo ali v stiski za kruh in preživetje. Zato bi morali Slovenci bolje razumeti stisko beguncev, saj smo jo tudi sami doživljali,« mi je v torek povedal župan Smrtnik.

Beguncem dovoljena manj zahtevna dela

»Ker prebivajo begunci v zasebnih hišah, občina s samo nastanitvijo nima obveznosti. Naša naloga je zgolj evidenca, njihova prijava in odjava. Zaradi beguncev se je število prebivalk in prebivalcev občine povečalo z 2320 na 2406 ali 2407, kar nam prinaša več denarja iz zveznega proračuna na glavo občana. Tako imenovana glavarina na občana znaša od 700 do 800 evrov letno. Tudi s tega stališča begunci za občino niso problem, ampak korist. Za omejen čas jih občina lahko tudi zaposli z manj zahtevnimi deli, kot so čiščenje, košnja, urejevanje okolice in podobno. Na mesec lahko zaslužijo največ 108 evrov. Ker imajo begunci različne poklice in izobrazbo, so nekateri za delo primerni in zainteresirani, drugi pa manj. Vsak teden ponudimo delo dvema ali trem. Na nedeljskem prazniku Copla kaša so tri begunke varovale otroke. Bilo je zabavno. Otrokom je bilo všeč,« pove Franc Jožef Smrtnik.

Beguncev v Železni Kapli skoraj ni opaziti. Iz Bele, kjer prebivajo moški, je do Kaple kar daleč in morajo po opravkih in nakupih z vozilom. Žensko bivališče pa je bližje mestu, zato se begunke pojavijo v Kapli le med nakupom hrane in drugih potrebščin. Vse težave rešujejo s pomočjo domačinov in skrbnikov. Dekletom, materam in otrokom, ki so nastanjeni v hiši pred Železno Kaplo, pomaga prijazna Simona Karničar z Obirskega, ki je zaposlena v veterinarski kliniki lastnika hiše. Begunke so obračajo nanjo z najrazličnejšimi problemi, značilnimi za ljudi, ki se znajdejo v tujem okolju, in težavami, običajnimi za dekleta in matere, ki že imajo otroke ali jih šele pričakujejo. Večina se jih uči nemško, za kar se razdaja upokojena učiteljica na obirski ljudski šoli Marta Polanšek.

Dodatni begunci problem

»Sedanje število beguncev je še sprejemljivo in obvladljivo, čeprav predstavljajo že dobre štiri odstotke prebivalstva občine. Zato bi bili dodatni begunci že problem. Za daljšo nastanitev v občini ni več možnosti. Upam, da se zaradi težje dostopnosti občine begunski pritisk na nas ne bo stopnjeval,« je povedal župan Smrtnik. »Na Evropo pa se zanesljivo bo, saj ljudje ne bežijo več le pred vojno, ampak v sedanjem begunskem valu vidijo priložnost za boljše življenje v mirnejšem svetu. To, kar sedaj počne Evropa z begunci, je katastrofa in njen poraz. Politiki niso sposobni sprejeti meril, ki bi veljali za vse države. Tako pa ravna vsak po svoje. Ko je šlo za Grčijo in njen denar, so evropski politiki sejali tudi po trikrat tedensko, za reševanje begunske krize pa komaj najdejo čas,« je bil oster župan Smrtnik.