Feratarski Dolomiti, VI.
Col dei Bos (2559 m) – Manj znana ferata, ki s svojim vrhom odpre vrata v divji svet gorske skupine Fannes, z znanim vrhom Lagazoi, Južno Fannes špico in Tofano di Roses.
Za zadnji dan Dolomitov je bila vremenska napoved vse prej kot ugodna; popoldanske plohe in nevihte. Hm … bog ne daj, da te nevihta ulovi v ferati, torej je bilo treba izbrati nekaj krajšega in blizu bivanja. Listanje po odličnem nemškem feratarskem vodniku Klettersteigführer Dolomiten-Südtirol-Gardasee se je ustavilo pri Via ferrata degli Alpini, ki pripelje na vrh Col dei Bos, stranskem vrhu skupine Fannes.
Iz San Cassiana se preko prelaza Valporolla zapeljemo na prelaz Falzarego. Nadaljujemo proti Cortini D'Ampezzo. Po približno dveh kilometrih bomo na desnem ovinku zagledali veliko temno rdečo hišo, ki je, po mojem, zapuščena, in manjše parkirišče. Na tem mestu parkiramo.
S parkirišča gremo po desni strani rdeče hiše, po poti št. 412, dokler na višini 2035 m ne dosežemo makadamske ceste. Cesti sledimo levo, pot št. 423, približno 150 višinskih metrov, ko nas smerokaz usmeri proti ferati Degli Alpini.
Vstop v ferato je na nadmorski višini 2185 in najtežji je ravno vstopni del, ki se začne z oceno C in poteka direktno navzgor. Jeklenica nas vodi rahlo desno, še vedno je ocena C, preko skoraj gladke plošče. Zahtevnost malce popusti, in že smo pri previsnem delu z oceno C/D, ki mu sledi B/C. Sledi lažji del, ki ne preseže ocene B, ko dosežemo izpostavljeno prečenje v desno, kjer pa so stopi dovolj veliki. Ocena prečenja je B/C. Nadaljujemo strmo navzgor, zahtevnost je identična. Do izpostavljenega grebena zahtevnost ferate ne preseže ocene B; pravzaprav prijetno poplezavamo. Po zavarovanem grebenu se spustimo v škrbino, kjer nadaljujemo zgornji del ferate. Zgornji del je še boljše zavarovan kot spodnji, saj so varnostni klini še na krajših razdaljah. Strmina zgornjega dela je sicer precejšnja, stopi so bolj majhni, vendar so in vzpon je res uživaški. Zahtevnost ne preseže ocene B/C. Kot zanimivost: celotna ferata je zavarovana še z dodatnimi gumenimi stožci, ki absorbirajo silo pri padcu.
Ko izstopimo iz ferate, se po delno travnatem svetu sprehodimo do vrha Col dei Bos, 2559 m, s katerega se nam odpre čudovit razgled na sosednjo Tofano di Roses, na gorsko skupino fannes, z Lagazojem in znano Južno Fannes špico, preko ketere poteka znamenita dolomitska, feratarska klasika Tomaselli.
Z vrha Col dei Bos se spustimo do sedla, kjer bi lahko nadaljevali tudi proti Lagazoju, a zavijemo ostro levo navzdol. Sestopamo po zagruščenem svetu, ki je izjemno krušljiv. Pot poteka pod Torri del Falzarego/Falzarego Stolpi. Tisto jutro se je iz stene enega od stolpov slišalo: »Varujem!« Ha, naši plezajo. Super.
Po krušnjivi grapi sestopimo do znane makadamske ceste. Na desni strani si lahko ogledamo še ostaline prve svetovne vojne, pozicijske objekte v steni. Po gorovju Lagazoi so tako italijanski Alpini kot avstro-ogrski vojaki izvrtali dolge rove, da bi branili svoje pozicije in svoja življenja, zato se je vojna tod premaknila iz površja v rove in postala t. i. minska vojna. Številne eksplozije so goro povsem spremenile in jo tudi zmanjšale za nekaj metrov, kar se je zgodilo tudi v naših Julijcih, z Batognico.
Od utrjenih objektov nadaljujemo po cesti levo, do odcepa, in poti 412, ki nas bo pripeljala nazaj na izhodišče.
Nadmorska višina: 2559 m
Višinska razlika: 600 m
Trajanje: 4 ure
Zahtevnost: 5 / 5