Babica pri štiridesetih
Šlo je za pravo sosedsko zasedo, ki jo je organiziral oče Nataše Jerše.
Nataša, sicer diplomirana medicinska sestra, doma iz Milj, točneje iz šenčurskega 'bloka' naselja Voge, ki dela v patronažni službi kranjskega zdravstvenega doma kot babica, je bila s svojo družino na letnem dopustu.
In ravno zadnji dan, na soboto, na njen okrogli rojstni dan, se je dopust končal. Vračali so se z morja polni lepih vtisov, lepo in zdravo (ne pozabimo, da je Nataša medicinska sestra in zato ve, koliko sončenja je zdravo) porjaveli, malce utrujeni od neskončnih kolon vrhunca poletne sezone, ne sluteč, da jih doma, na lastnem dvorišču, čaka prava sosedska zaseda. Poveljnik zasede je bil njen oče, ki je hkrati kuhal tudi golaž, da bi slavljenka ob prihodu ne bila lačna. Kako so se stvari kasneje odvijale, naj ostane skrivnost, povemo lahko le, da je golaža zmanjkalo, pijače pa ne. Pri vhodu v ulico jih je dočakal napis »Follow me«, kar je pomenilo, da so morali slediti signalizaciji čez vso ulico do hiše.
In tam?
Tam je bilo vse okrašeno in vse v znamenju zabave. Nataša Jerše jih je doživela štirideset, kar pomeni, da je zakorakala v peto desetletje. Zbadljivke na račun 'emša' je prenesla stoično, ni se je dalo sprovocirati na prav noben način. »Star si, kolikor se počutiš, in jaz se počutim svojim letom primerno, torej dobro – in zdaj po dopustu polna energije! Leta gredo, otroci rastejo, hiša je dokončana, z možem Branetom pa se imava vedno bolj fino, zdaj imamo še psa in žuru se ne vidi konca. Plesno-umetniško točko so organizirali njuni trije otroci: Nejc, Lea in Aljaž. Plesna točka je bila neke vrste izrazni ples, ki ni priklical dežja, je pa izvabil zabavo zbranih sosedov. Psička Bela je bila privezana. Nekdo je zavpil, da je Nataša najboljša soseda. To je bil sosed, nekdanji mercatorjevec, ki ni mogel prikriti poklicne deformacije. Vendar se v tem primeru niti najmanj ni zmotil, vsi sosedje so bili enotnega mnenja, da je Nataša res najboljša soseda, zato sploh ni bilo opaženo, da je zmanjkalo golaža.