Na saboru hrvaške kulture v Škofji Loki je svoje slikovite folklorne plese predstavilo več folklornih skupin. / Foto: Andrej Tarfila

Domovino nosijo v srcu

Na četrtem saboru hrvaške kulture v Sloveniji, ki sta ga pripravila Zveza hrvaških društev v Sloveniji in Hrvaško kulturno društvo Komušina iz Škofje Loke, je svoje kulturne dejavnosti predstavilo devet društev.

Škofja Loka – Dogodek je potekal pod visokim pokroviteljstvom slovenskega predsednika Boruta Pahorja in hrvaške predsednice Kolinde Grabar Kitarović, udeležilo pa se ga je več uglednih gostov, med njimi tudi hrvaška veleposlanica v Sloveniji Vesna Terzić. V pozdravnem nagovoru je udeležencem srečanja zaželela, da jim mine v prijateljstvu, enotnosti in do­brem razpoloženju.

Med gosti so bili tudi predstavniki hrvaškega ministrstva za kulturo in urada za Hrvate, ki živijo zunaj meja domovine, pa tudi Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Slednji namreč podpira tudi ljubeljske dejavnosti manjšinskih društev, s čimer zagotavlja ohranjanje njihove kulturne identitete in zagotavlja pestrost kulturne ponudbe. Matej Maček z javnega sklada je ob tej priložnosti Zvezi hrvaških društev v Sloveniji podelil priznanje za njihovo delo in jih obenem obvestil o uspehu enega njihovih projektov na razpisu. Zbrane na srečanju je pozdravila tudi predstavnica veleposlaništva Bosne in Hercegovine v Sloveniji, saj Hrvatje prihajajo tudi iz te države. Bosna je namreč domovina Hrvatov, ki delujejo v škofjeloškem društvu Komušina, ki je bilo gostitelj tokratnega srečanja.

Začeli so ga že v petek z dnevom odprtih vrat in razstavo v prostorih društva Komušina, nadaljevali pa v soboto z nogometnim turnirjem, mašo v cerkvi sv. Jakoba v Škofji Loki in osrednjo prireditvijo v športni dvorani na Trati, kjer se je z glasbo, recitacijami in folklornimi plesi predstavilo devet hrvaških društev v Sloveniji. Še pred nastopi pa jim je več govornikov namenilo pohvale in spodbude za njihovo delo, s katerim negujejo in promovirajo, kar je njihovo, hrvaško. Skupnost Hrvatov v Sloveniji, kjer so našli svoj drugi dom, neguje svoj jezik, kulturo in tradicijo. Podobno kot ostali majhni narodi v svetu, ki živijo v drugih državah, si prizadevajo za ohranitev svoje dediščine. Hrvatje, ki so v Slovenijo prišli s trebuhom za kruhom, so se dobro vključili v novo okolje, a domovine niso pozabili. Spoštujejo Slovenijo in ljubijo mater Hrvaško, je dejal eden od govornikov iz Hrvaške in zagotovil, da tudi Hrvaška ni pozabila nanje in da lahko računajo na pomoč matične države.

V imenu prirediteljev sta zbrane nagovorila tudi Đanino Kupljenik, predsednik Zveze hrvaških društev v Sloveniji, in Pejo Mijatović, predsednik društva Komušina iz Škofje Loke, sodržavljane hrvaškega porekla pa je pozdravil tudi župan občine Škofja Loka Miha Ješe.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / petek, 12. februar 2021 / 11:03

Informativni dnevi le na daljavo

Danes in jutri bodo na srednjih šolah in fakultetah organizirali informativne dneve, ki pa jih bodo letos zaradi ukrepov v zvezi epidemijo covida-19 izpeljali na daljavo.

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / nedelja, 18. marec 2018 / 21:19

Merkur izboljšal dobičkonosnost

Nakelska družba Merkur trgovina je lani ustvarila več kot devet milijonov evrov dobička iz poslovanja, desetino so ga namenili za nagrajevanje zaposlenih.

Gospodarstvo / nedelja, 18. marec 2018 / 21:19

V Petrolu predlagajo šestnajst evrov dividende

Kranj – Delničarji Petrola bodo na skupščini 26. aprila v osrednji točki dnevnega reda obravnavali poročila o lanskem poslovanju in o uporabi bilančnega dobička. Uprava predlaga, da bi ves bilančni...

Zanimivosti / nedelja, 18. marec 2018 / 21:16

Najvažnejša točka v izobrazbi slepih

Naučiti se branja in pisanja, prirejenega prav za slepe, je ena izmed najvažnejših točk v izobrazbi slepega. Tako pravi zapis na hrbtni strani monografije o Minki Skaberne, ki je pred stoletjem ust...

GG Plus / nedelja, 18. marec 2018 / 21:11

Dediščina industrializacije

V sedemdesetih letih so kustosi Gorenjskega muzeja začeli raziskovati tudi teme iz novejšega časa po letu 1945. Na terenu so zbirali predmete, fotografije in drugo dokumentarno gradivo.

GG Plus / nedelja, 18. marec 2018 / 16:38

Slepim berejo tudi dramski igralci

Pred kratkim je stoto obletnico svojega nastanka praznovala Knjižnica slepih in slabovidnih v Ljubljani, ki je dobila ime po svoji ustanoviteljici Minki Skaberne, Kranjčanki, ki je imela veliko zaslug...