Matevž Langus in Prešernova podoba

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (13)

Zakaj Slovenci nimamo niti ene slike svojega največ­jega pesnika Franceta Prešerna? Zakaj v svojem času vodilni slovenski slikar, Prešernov sodobnik, Matevž Langus, ki se je rodil 9. septembra 1792 v Kamni Gorici, ni naslikal prijatelja Franceta, medtem ko pa lahko v Mestnem muzeju v Ljubljani vidimo njegovo sliko pesnikove ljubezni Primičeve Julije? Kdo ve …?

Poleti leta 1834 je Matevž Langus končal portret Primičeve Julije. Med nastajanjem slike ga je v ateljeju obiskoval France Prešeren in menda skrivaj, skrit za zaveso, spremljal Langusa pri delu. Posvetil mu je celo sonet Marskteri romar gre v Rim, v Kompostelje (z akrostihom Matevžu Langusu). V pesmi je Julijino podobo označil kot »sanje goljufne, v k'terih komaj sled resnice«, ker po pesnikovem prepričanju slikar ni mogel ujeti vse njene lepote … Vendar pa je bil Langus najznačilnejši sočasni slikar na Kranjskem in osrednji ljubljanski bidermajerski portretist. Med drugimi je naslikal tudi osebe iz Prešernovega kroga, tako Čopa kot Smoleta, vendar pa ne Prešerna. Nekateri menijo, da zato, ker pesnik ni hotel sedeti pri miru, kot pravi v spominih na očeta njegova hčerka Ernestina Jelovšek.

Ko je Prešeren ležal na mrtvaškem odru, je pesnikov občudovalec Potočnik Langusu pisal, naj takoj pride v Kranj in ga na­slika vsaj mrtvega. Vendar se umetnik, ki se očitno ni zavedal Prešernovega genija, prošnji ni odzval. Izgovarjal se je na bolezen, ki pa naj bi bila po mnenju umetnostnega kritika Franceta Kidriča le običajen maček. S tem je povzročil pravo nacionalno tragedijo za ljubitelje velikega pesnika, ki bi želeli spoznati tudi njegovo fizično podobo. Kidrič je domneval, da ga ni naslikal zaradi ljubosumnosti, ker naj bi Prešeren preveč prijazno gledal Langusovo ženo. Božidar Jakac, ki je pozneje veliko moči posvetil rekonstrukciji Prešernove podobe, Langusu tega prav do smrti ni odpustil. O Prešernu je prešernofil Črtomir Zorec rekel: »Sedaj pa temu čudovitemu človeku očitajo, da je vino in ženske ljubil! Ja, kateri moški pa tega ne počne!?«

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Selah pri Kamniku se je 7. 9. 1958 rodil ljubljanski nadškof metropolit pater Stane Zore.

Na Koroški Beli se je 8. 9. 1872 rodil zgodovinar Matko Potočnik. Po prvi svetovni vojni je sodeloval kot izvedenec v komisiji za razmejitev med Jugoslavijo in Avstrijo.

V Zalogu pri Cerkljah se je 9. 9. 1919 rodil ljubljanski pomožni škof Jožef Kvas.

V Zmincu pri Škofji Loki se je 10. 9. 1929 rodil kmet in politik Ivan Oman.

Izvoljen je bil v Predsedstvo Republike Slovenije. Leta 1988 je bil soustanovitelj Slovenske kmečke zveze.

V Kropi se je 12. 9. 1891 rodil gozdar in lovski strokovnjak Mirko Šušteršič.

Organiziral je prvi splošni popis slovenskih gozdov. Spodbudil je oblikovanje Tehniškega muzeja Slovenije.

V Kranju se je 12. 9. 1898 rodil pesnik in prevajalec Mirko Pretnar.

V Kranju se je 13. 9. 1961 rodila preddvorska rokometašica Alenka Cuderman. Z reprezentanco Jugoslavije je bila tretja na svetovnem prvenstvu leta 1983 in prva na olimpijskih igrah leta 1984.