Od Brugga do Leš

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: GG Plus / nedelja, 13. september 2015 / 12:04

Belgijec Kurt Dewaele je, ko sva se dogovarjala za intervju, predlagal kar sprehod skozi Leše, Paloviče, čez polja pod Dobrčo. Želel mi je pokazati in poudariti, na kako čudovitem koščku zemlje živimo. Kurt je tu našel svoj drugi dom, skupaj z Nadjo, Kajo in Nino.

Kurt Dewaele izhaja iz kar velike družine. Ima še brata in dve sestri. Prihaja iz obalnega flamskega dela Belgije, blizu turističnega srednjeveškega mesta Brugge. Leta 2003 je ob prvem poslovnem obisku Slovenije, ukvarja se z vinarstvom, spoznal Slovenko Nadjo iz Mojstrane. Nadja se je sicer leto kasneje preselila k njemu, hčerki Kaja in Nina sta se rodili v Belgiji. Preden je starejša Kaja vstopila v prvi razred, se je družinica odločila za selitev v Slovenijo. »Pred petimi leti sva iskala zemljo, na kateri bi zgradila hišo. Nadja je s pomočjo nepremičninske agencije našla parcelo v Lešah pri Tržiču. Takoj nama je bilo všeč,« se spominja Kurt. Domačini so si tujca v vasi najprej malce ogledovali, ampak Kurt je zelo odprtega značaja, zato je hitro navezal stik. Prepričan je, da tisto, kar oddajaš od sebe, dobiš nazaj. »Najina hiša se s svojim tradicionalnim slogom, majhnimi okni in veliko lesa lepo poda v vaško okolje, kajti tudi vas se varuje kot kulturna dediščina,« doda Kurt.

Slovensko vino v Belgijo

Nadja študira na Pedagoški fakulteti v Ljubljani za učiteljico, Kurt se še vedno ukvarja z vinarstvom. »Najprej sem sicer delal kot somelje v restavracijah v Belgiji. Leta 1994 sem se odločil, da bom začel s prodajo vin, stranke so namreč veliko povpraševale po specifičnih vinih. Leta 1997 sem posel razširil, kupil še nekaj zemlje v Belgiji in postavil vinarno. Danes naša družba, imam še partnerja, kupuje in prodaja vina iz celega sveta. Imamo veliko dela, posel teče, kupimo in prodamo pol milijona steklenic na leto. Zaradi posla sem v Belgiji še vedno vsak mesec po deset dni. Imamo tudi pet dobaviteljev vinarjev iz Slovenije, njihova vina prodamo na belgijski trg. Ko delam v Sloveniji, na daljavo prek modernih komunikacijskih poti urejam administrativne zadeve, moj partner pa v Belgiji poskrbi za logistiko pri poslu. Tudi v Vipavi imamo v najemu tri vinograde, kajti vipavsko je čudovit vinorodni okoliš. Proizvajamo lastno vino za belgijski trg. En projekt, ki ga peljemo skupaj z Matjažem Lemutom, se imenuje L23, drugi skupni projekt pa se imenuje Vipava Club – steklenice z rdečim merlotom bodo prišle na prodajne police prihodnje leto. Ime Vipava smo izbrali zato, da si bodo kupci zapomnili vino po imenu okolja, iz katerega izhaja, kot na primer znano vino bordojec. Takoj veš, od kod izvira,« pojasni Kurt in navede eno pomembno razliko med Belgijo in Slovenijo: »V Belgiji se veliko pogovarjamo o hrani, o vinu, pivu, dobrem kosu mesa. To traja lahko ure in ure ... in vsako še najmanjšo priložnost izkoristimo za to, da praznujemo. V Sloveniji je hrana zato, ker si pač lačen, vse se pa vrti okrog tega, kam si šel smučat, kje si kolesaril, katere hribe si obiskal. Ampak moram priznati, da mi je tudi tak pogovor všeč.«

Hiša odprtih vrat

Iz vinarske je izšla še turistična zgodba zakoncev Dewaele. Na njuni parceli je bilo dovolj prostora in sta zgradila še hišo za goste, ki ima dva velika apartmaja, vsakega s po osmimi ležišči, dvema kopalnicama, dnevno sobo in kuhinjo. Druga sezona je, kar sprejemajo goste, in še zakonca sama sta prijetno presenečena, da imata tako polno. »Letos imamo že vse zasedeno od februarja do sredine oktobra,« pojasni Kurt. Približno petdeset odstotkov gostov je Belgijcev, večinoma poslovnih partnerjev in prijateljev s področja vinarstva. Do njih sta s fotografijami slovenske pokrajine in povabilom, naj Slovenijo obiščejo, hitro dostopala, ker jih že poznata. Ampak tudi drugih petdeset odstotkov gostov, ki pridejo celo iz Amerike, so čisto očarale fotografije Slovenije. »Vzbudim jim radovednost in pridejo,« se kar nekam enostavno sliši iz Kurtovih ust. »In veste, kaj? Ko jim natančno razložim, kako se pripeljejo do Leš, jih napotim skozi vas Brezje, pa potem na Leše, zato da že takoj doživijo ta čudovit pogled na naravo, gozdove, polja, Dobrčo. Želim, da uživajo že tisti prvi trenutek. Rad imam ljudi, rad pokažem ljudem, kako lepa je Slovenija. Naša apartmaja imata na spletni strani oceno 9,5 od skupaj desetih možnih točk. Edini negativni komentar je bil od družine iz Hongkonga, napisala sta, da so ceste malce preozke.«

»Skoraj vsak dan si vzamem slabo uro časa in se sprehodim iz Leš skozi Paloviče mimo polj. Uživam v lepih dneh, ko se vidi Triglav. To je čas, ki si ga običajno vzamem za premor med delom za računalnikom. Prepričan sem, da če si vzameš odmor večkrat med delom, si pri delu nato bolj koncentriran, bolj učinkovit. Rad se tudi pogovarjam z gosti in ni mi nikakršna težava počistiti apartma, da vsaj nekaj fizičnega naredim ob umskem delu,« med sprehodom pripoveduje Kurt, malce slovensko, bolj angleško. »Nadja odlično govori nizozemsko, jezika se je naučila med življenjem v Belgiji, jaz se slovenskega jezika učim od nje in hčerk. Hčerki govorita oba jezika in se v Sloveniji dobro počutita. Kaja je stara osem let in hodi v šolo v Begunje, Nina je stara štiri leta in obiskuje walfdorski vrtec v Radovljici.«

Radi počnejo preproste stvari

V družini Dewaele skupaj radi počnejo preproste stvari. Sprehajajo se, odpravijo se v hribe ali pa na Bled, v Radovljico na sladoled. Zelo radi so doma, kaj dobrega skuhajo. »Slovenija je Nova Zelandija v Evropi. Bil sem že poslovno na Novi Zelandiji in ju vedno primerjam. V Sloveniji se počutim zelo sproščenega. Imate veliko priložnosti, samo da včasih mislim, da Slovenci tega ne vidite,« meni sogovornik.