Iz Komušine v Škofjo Loko

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: GG Plus / petek, 11. september 2015 / 00:00

V sedemdesetih letih je za zaslužkom v Slovenijo prišlo veliko število delavcev iz Bosne, med njimi so bili tudi Hrvatje iz Komušine, ki so v Škofji Loki v devetdesetih letih pod tem imenom ustanovili kulturno društvo in v njem skrbijo za ohranjanje svoje kulturne in nacionalne dediščine.

Hrvaško kulturno društvo Komušina iz Škofje Loke poleg kulture goji tudi šport, planinarjenje, humanitarno dejavnost. V teh dneh so člani še posebej aktivni pri pripravi četrtega sabora hrvaške kulture v Sloveniji, ki bo danes in jutri potekal v Škofji Loki. »Na dogodek se pripravljamo od novega leta naprej, zato si želimo, da bi bil naš trud nagrajen z dobrim obiskom. Naj pridejo tudi Slovenci, ne le Hrvati,« vabita predsednik društva Pejo Mijatović in član upravnega odbora Vinko Grgič. Že danes popoldne bo v letos prenovljenih društvenih prostorih v nekdanji vojašnici dan odprtih vrat s projekcijo multimedijskega zgodovinskega kolaža, ki bo prikazal delo društva in prizore iz rojstne Komušine. Jutri, 12. septembra, pa bo ob 10. uri najprej turnir htraških društev v malem nogometu, ob 15. uri maša v cerkvi sv. Jakoba v Škofji Loki, ki jo bo daroval vrhbosanski pomožni škof dr. Pero Sudar. Osrednji dogodek, kulturna prireditev s folklornimi in glasbenimi nastopi desetih skupin iz hrvaških društev, ki delujejo v Sloveniji, se bo v športni dvorani na Trati začel ob 18. uri, zatem bo sledil zabavni program z Ivico Martićem.

Hrvatje iz Bosne

V Sloveniji, kjer sicer živi več kot 40 tisoč Hrvatov, deluje enajst hrvaških društev, ki jih od leta 1995 povezuje Zveza hrvaških društev.

»Naše je eno od ustanovnih in hkrati edino, ki povezuje Hrvate iz Bosne. V tem združenju predstavljamo kar močan in upoštevanja vreden člen,« povesta sogovornika. V njihovem društvu je 160 članov, ustanovili pa so ga leta 1993, ko je zaradi vojne na Balkanu tudi v Škofjo Loko prihajalo vse več beguncev. Hrvatje, ki so tam živeli že od prej, so jim pomagali in stiska jih je vse skupaj tesneje povezovala. Pejo in Vinko pa sodita v generacijo, ki se je v Škofjo Loko priselila v času, ko so slovenska podjetja v Bosni novačila delavce.

Z avtobusi po delavce

»Takrat so kar z avtobusi prihajali v Bosno po delavce, obiskovali so tudi šole in mladim ponujali štipendije. V domovini ni bilo možnosti za zaposlitev in tako smo se mnogi odločili za odhod v Slovenijo,« je povedal Vinko, ki je v Škofjo Loko prišel leta 1982 in se zaposlil v Unitechu. Pejo pa pravi, da v domovini ni hotel še naprej trpeti krivic, ki so se takrat dogajale v nacionalno mešani Bosni, kjer so bili Hrvatje v manjšini in zapostavljeni tudi, ko je šlo za službe. V Slovenijo je prišel leta 1978 in dobil delo v kranjski Savi. »Tudi drugje na Gorenjskem so ljudje iz naših krajev, v Železnikih, Tržiču in Kranju, kjer je takrat industrija potrebovala veliko ljudi,« pravita sogovornika. »Zdaj v Sloveniji živimo in delamo, za ohranitev naše domače kulture pa se družimo v društvih. V Škofji Loki odrašča že tretji rod Hrvatov iz Komušine, naši vnuki, ki jih vključujemo v dejavnosti, denimo v folkloro, ki deluje v treh skupinah, in dve od njih bodo obiskovalci lahko videli tudi na nastopu ob četrtem saboru hrvaške kulture.«

V domači kraj, Komušino, se radi vračajo. S tega območja se je izselilo veliko ljudi in tako kot sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja tudi danes ni veliko možnosti, da bi mladi tam našli svojo priložnost. Vračajo se predvsem upokojenci, drugi pa domači kraj obiščejo nekajkrat letno. »To je romarski kraj in velja za glavno marijansko svetišče za vso Bosno. Tako ga trikrat letno ob Marijinih praznikih obišče še posebno veliko ljudi, največ na veliki šmaren avgusta, ko se tam zbere tudi do petnajst tisoč romarjev. Ti v procesiji, dolgi tri kilometre, nosijo podobo Marije iz Nazareta na poti od Komušine do hriba Konđilo,« ob koncu pojasni Vinko nekaj značilnosti o domačem kraju.