Stane Pečar, dobitnik zlate plakete ZZB Slovenije

Vojne si ne želimo nikoli več

Na Puču v Martinj Vrhu so se v nedeljo na srečanju borcev gorenjskih partizanskih enot spomnili ustanovitve Škofjeloškega odreda in Gorenjskega vojnega področja v letu 1944.

Martinj Vrh – Slovesnost sta pripravila Združenje borcev za vrednote NOB Škofja Loka in borčevska organizacija iz Železnikov. Udeležence srečanja na Puču je uvodoma pozdravil predsednik škofjeloškega združenja Jure Žakelj, nato pa jih je nagovorila slavnostna govornica Dora Osterman, predsednica pokrajinskega sveta za Gorenjsko, ki je še posebej poudarila pomen letošnje 70. obletnice zmage in osvoboditve. Dejala je, da je bil narodnoosvobodilni boj akt hrabrosti in visoke narodne zavesti, štiri uporniška leta pa najslavnejše obdobje v slovenski zgodovini, ko so borci izbrali pot upora in skupaj z zavezniki povedli Slovenijo k zmagi. »Če te zmage ne bi bilo, danes ne bi bilo več niti Slovenije niti Slovencev,« je dejala govornica in poudarila, da slovenska samostojnost sloni na dveh temeljih, NOB in boju za slovensko osamosvojitev pred dvema desetletjema. Obakrat smo bili zmagovalci. Danes ne smemo dopustiti, da se prireja zgodovina in zmanjšuje pomen NOB, pravi Ostermanova in izraža upanje, da bo s skupnim prizadevanjem v prihodnosti premagana delitev duhov, namesto znane borčevske parole (smrt fašizmu, svoboda narodu) pa vzklika Smrt sencam, življenje Slovencem.

Spominjanje dogodkov iz druge svetovne vojne je hkrati spomin in opomin, da si vojne ne želimo nikoli več. Na Gorenjskem je za svobodo padlo 582 borcev, v teh krajih 76, smo slišali na prireditvi. Kulturni program so pripravili: KUD France Koblar, Mešani pevski zbor Domel Železniki, Harmonikarski orkester Železniki, Francetovi orgličarji, učenca Anja Benedičič in Gašper Jelenc, recitatorji pa so brali pesmi Staneta Pečarja, udeleženca NOB od leta 1942, ko je šel v partizane kot petnajstletni gimnazijec. Stane Pečar je na prireditvi prejel zlato plaketo Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije za življenjsko delo. Zlato plaketo je dobil še Adolf Križnar, srebrni Martina Sedej in Franc Justin, priznanje praporščak Srečo Pirman, zahvali škofjeloške borčevske organizacije pa Francka Rozman in Francka Goličič.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Prosti čas / petek, 18. maj 2012 / 07:00

Usodna devetica

Fireflies iz Škofje Loke so dobili rokovskega vizionarja, na Tednu mladih Magnifica & Turbolentze žal ne bo, Jesenice bo obiskal Ismet Horo, Eva pa se je odpravila svojim evrovizijskim sanjam naproti.

Objavljeno na isti dan


Razvedrilo / torek, 2. maj 2017 / 21:07

Paradajz in Kaja

Pred nekaj dnevi je slovenski trg dobil še eno kuharsko knjigo, a vseeno malce drugačno: imenuje se Paradajz – Velika knjiga receptov s paradižnikom. Koncept in recepti knjige so delo Luke Novaka in V...

Gospodarstvo / torek, 2. maj 2017 / 19:19

GeoCodis: od zemlje do zvezd

Matjaž Ivačič in Andrej Beden sta pred tremi leti ustanovila podjetje GeoCodis in v tem času razvila produkte za Simobil, Dars, Luko Koper ter se prebila tudi na afriški trg.

Tržič / torek, 2. maj 2017 / 19:18

Akcijski načrt za več podjetništva

Tržič – Svetniki so na aprilski seji občinskega sveta sprejeli osnutek akcijskega načrta za spodbujanje razvoja podjetništva in gospodarskega razvoja v občini Tržič, predstavil jim ga je Goran Novk...

Razvedrilo / torek, 2. maj 2017 / 19:11

Najlepši, najboljši in okusni sladoledi

Tacenska cesta je dobila nov bistro in kavarno, viktorja za življenjsko delo 2016 Lado Ambrožič, v finalnem izboru za najlepšega Slovenca gorenjskih predstavnikov ne bo, miss športa Slovenije 2017 pa...

Zanimivosti / torek, 2. maj 2017 / 17:45

Škarje in nože so nekoč ostrili potujoči brusači

Tako kot vsem dobro poznani Ribničani, ki so se, da so preživeli sebe in družino, s suho robo na ramah odpravili po svetu, so se s trebuhom za kruhom na pot nekoč morali odpraviti tudi rezijanski brus...