Vsi smo iz Afrike

Neverjetno različni so naši odzivi ob pogledih na množice beguncev, ki se iz Afrike in Azije valijo v Evropo. Eni se zgražajo in jih označujejo za nove turške vpade, drugi sočustvujejo in so pripravljeni pomagati, večina te medijske slike le zvedavo ali neprizadeto opazuje. Nihče ne ve, kam bo vse to pripeljalo, a znano bo kmalu in zna biti boleče tudi za nas, evropske staroselce. Staroselce? Večina med nami se ob gledanju begunskih slik sploh ne zaveda več, da so tudi naši predniki prišli iz Afrike. Bilo je res že davno, a je znanstveno dokazano dejstvo. V Evropi so pred nami živeli neandertalci (Homo neanderthalensis), ti naj bi bili res avtohtoni Evropejci, pravi staroselci. A ti so okrog leta 27.000 pred Kristusom iz neznanih vzrokov izumrli. Neposredni prednik vseh nas, ki na planetu Zemlja živimo danes, pa je bil »misleči človek«, po latinsko Homo sapiens. V najbolj znani spletni enciklopediji berem: »Živel je približno med 100.000 in 10.000 leti pr. n. št. in se je iz jugovzhodne Afrike razširil v Azijo, Avstralijo in prek Beringovega preliva tudi v Severno Ameriko. V Evropo je verjetno prišel prek Balkanskega polotoka pred 45.000 leti.« Ironija zgodovine: tudi zdaj gre velik del »migrantov« po balkanski poti, iz Turčije v Grčijo, čez Makedonijo in Srbijo do madžarske meje …

In kakšna je razlika med sodobnim Evropejcem in beguncem, ki prihaja k njemu kot nepovabljeni gost? »Poglej, edina razlika med nama je, da si ti lastnik evropskega potnega lista, jaz pa eritrejskega. Imel si srečo, da si se rodil v Evropi, jaz pa smolo, da sem se rodil v Afriki. Oba imava rada življenje. Oba rada uživava. Zanimajo naju iste reči, a jaz si jih ne morem privoščiti. Tu ni nobene filozofije ali visoke politike, to je usoda.« To so besede, ki jih je pred dnevi »na sončni terasi kavarne v mestnem središču Lampeduse« izrekel Tareke Brhane iz Eritreje, zapisal pa novinar Boštjan Videmšek. Mar ni res prav tako?!

A kot rečeno: mogoč je tudi zelo drugačen pogled na te reči. »Nezakonite migracije v Evropo so namreč poleg očitne človeške tragedije za množice posameznikov tudi več kot jasna in očitna grožnja nacionalni varnosti držav članic in Evrope kot takšne. Nezakonite migracije pretežno islamske populacije iz Iraka, Sirije, Afganistana in ostalih islamskih črnih delov Afrike, kjer je povprečna starost populacije pod 20 let, so očitna grandstrategija počasnega uničevanja judovsko-krčanskih vrednot in korenin Evrope. Sodobna, bolj prefinjena verzija turških vpadov.« Tako pa v svoji kolumni meni dr. Damir Črnčec, strokovnjak za varnostna vprašanja in nekdanji direktor OVS in Sove (pod vladama Janeza Janše).

Naval beguncev je očitno eno najbolj žgočih notranjepolitičnih vprašanj v današnji Evropi. To je razumljivo, saj gre za dejanski, in ne le ideološki problem. Vsem je jasno, da bomo morali vsaj del te množice dejansko sprejeti in da bodo z nami tudi ostali. Za zmeraj. A nekateri, zlasti v vzhodnih državah EU, bi sprejeli le tiste, ki so krščanske vere. Kam pa z drugimi, z večino, ki je islamske vere? Jih čaka usoda Judov v 20. stoletju? Če bi prišli na oblast evropski skrajni desničarji, bi hitro našli rešitev. A tudi ta ne more biti le ponovitev. Ponovitev holokavsta ni mogoča, vsaj upam tako. Ozemlja, na katerem bi ustanovili begunski Izrael, ni. Kaj torej? Back to Africa? Vzroki, zaradi katerih ljudje bežijo iz svojih domovin, so v veliki meri posledica evropskega kolonializma, begunci so račun za stare grehe. Kdo vse ga bo plačal?

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / nedelja, 2. januar 2022 / 13:38

Josip Macun: domovina, narodnost, domoljubje …

Literarni zgodovinar in publicist Josip Macun se je 2. januarja 1861 v Novicah spraševal, kaj je domovina. »Vsak Slovenec, ki se je za daljši čas ali za stalno izselil v tujino, se je srečal z domo...

Objavljeno na isti dan


Jezersko / torek, 13. november 2007 / 07:00

Plaz zasul cesto na Jezerskem

Prejšnji torek se je na cesto v dolini Komatevre, tik pred kamnolom lehnjaka, vsul plaz. Zasul je cesto in brežino Kokre.

Kronika / torek, 13. november 2007 / 07:00

Policisti o nasilju v družini

Na Brdu pri Kranju je potekal mednarodni seminar o nasilju v družini. Slovenska policija je lani podala 5.500 kazenskih ovadb za dejanja, ki jih prišteva k nasilju v družini.

Kronika / torek, 13. november 2007 / 07:00

Na obisku pri policistih

Kranjska Gora - Na kranjskogorski policijski postaji so prejšnji petek pripravili dan odprtih vrat, v okviru katerega so policisti prikazali svoje delo. Kot je povedal komandir

Kranj / torek, 13. november 2007 / 07:00

Popravilo mostu v Letenicah

Kranj - V septembrskem neurju se je podrl most, ki povezuje Letenice s Kamnjekom. Mestna občina (MO) Kranj je za popravilo mostu sklenila pogodbo z Zidarstvom Prestor. Delati so...

Kranjska Gora / torek, 13. november 2007 / 07:00

Klorirana voda v raju pod Vršičem

Po julijski množični zastrupitvi vodo v turistični Kranjski Gori še vedno klorirajo.