Umetniško srce iz Rožeka

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Slovenija / sobota, 5. september 2015 / 19:03

Marija Šikoronja je bila do začetka osemdesetih let preteklega stoletja zaposlena v knjigarni Mohorjeve družbe v Celovcu. »Že takrat, ko sem se še vrtela v pisanem knjižnem svetu Mohorjeve knjigarne, sem poznala vse galerije in navezala stike s slikarji, kot so Valentin Oman, Giselbert Hoke, Peter Krawagna in drugi. Tako se je začelo. Kmalu nato smo kupili staro vaško gostilno v Rožeku/Rosegg v Rožu. Ko je pred tridesetimi leti Valentin Oman videl stene hiše, je rekel, da bi rad na njih kaj ustvaril. In Valentin Oman je bil prvi razstav­ljavec,« je Marija Šikoronja novinarju Novic iz Celovca Emanuelu Polanšku opisala začetek svoje galerijske dejavnosti v Rožeku. Galerija je postajala vedno bolj znana, slikarji so bili radi njeni gostje in odprtje vsake razstave je bil tudi kulturni dogodek. Vse prireditve so bile dvojezične. Marija je s tem slikarje in občinstvo navajala na jezikovno odprtost. Njena galerija je postala umetniško srce Rožeka in njegove okolice, posredovalka med kulturama v deželi in graditeljica umetniških in človeških mostov preko meje.

Tudi zadnja razstava, na kateri so znani umetniki s Koroške in Slovenije počastili 30-letni jubilej galerije, je imela tako sporočilo. Odprli so jo v soboto, 18. julija, in zaprli v nedeljo, 30. avgusta. Ob razstavi so odkrili stenske slike Valentina Omana, ki jih je naslikal pred tridesetimi leti ob nastanku galerije. Veliko ljudi, ljubiteljev umetnosti, si je v dobrem mesecu ogledalo jubilejno razstavo. Na njeno odprtje so prišli slovenska generalna konzulka v Celovcu Dragica Urtelj, predsednik koroškega deželnega zbora Reinhart Rohr, ki je zastopal tudi deželnega glavarja dr. Petra Kaiserja, diplomat dr. Valentin Inzko in direktorica muzeja modernih umetnosti v Celovcu Christine Wetzlinger – Grundnig, ki je bila tudi slavnostna govornica. Marija Šikoronja uživa v koroški in tudi slovenski umetniški javnosti zasluženo velik ugled, saj je njena galerija pomembna postaja slovenske kulture na Koroškem.

Ena najstarejših zasebnih galerij na Koroškem bo z razstavami in drugimi dogodki zasedena tudi prihodnje leto. Če bo koga z naše strani Karavank pot zanesla na Koroško, naj obišče Rožek in galerijo, pa tudi druge posebnosti kraja, ki je še obdržal tudi slovensko dušo. V Rožek/Rosegg lahko pridemo z dveh strani: po dolini Drave do Št. Jakoba in potem desno skozi Reko/Muehlbach do Rožeka ali iz Vrbe/Velden na koncu Vrbskega jezera.