Na obisku v najmanjši šoli

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: Kamnik / petek, 4. september 2015 / 12:22

V torek so se v šole vrnili šolarji in dijaki, med njimi je v šolske klopi v občini Kamnik prvič sedlo štiristo prvošolcev, od tega dva tudi na Vranji Peči, kjer stoji ena najmanjših podružničnih šol v Sloveniji.

Vranja Peč – Medtem ko sta podžupana Igor Žavbi in Matej Slapar šolarje in dijake na prvi šolski dan nagovorila v Osnovni šoli 27. julij Kamnik, Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra Kamnik (kjer je v prvih letnikih 235 dijakinj in dijakov), Osnovni šoli Toma Brejca, zavodu CIRIUS Kamnik ter Osnovni šoli Šmartno v Tuhinju, smo mi obiskali daleč najmanjšo šolo v občini – podružnično šolo na Vranji Peči, kjer bo v tem šolskem letu znanje nabiralo devet učencev, in to v petih razredih skupaj.

»Prav to je – poleg majhnosti – ena največjih značilnosti naše šole, saj smo eni redkih pri nas, kjer imamo v tem šolskem letu združenih kar pet razredov. Ravnatelj matične šole nam je sicer ponudil, da bi naši trije petošolci k pouku hodili že na Osnovno šolo Frana Albrehta, a prav nič jim ni bilo do tega, zato smo se skupaj odločili, da bodo tudi peti razred obiskovali na Vranji Peči. Čeprav imajo številni pomisleke, kako lahko en učitelj kakovostno skrbni za učence od prvega pa do petega razreda, že vrsto let dokazujemo, da naši učenci prav v ničemer niso slabši kot njihovi vrstniki na velikih šolah. Ravno obratno. Še toliko bolj imajo izostren čut za samostojnost in solidarnost, saj vseskozi sodelujejo med seboj. Ne nazadnje pa z naše šole prihaja tudi eden od letošnjih zlatih maturantov, pa tudi nekaj visoko izobraženih strokovnjakov,« je na svoje učence ponosna Maja Jesenik Štefin, (edina) učiteljica in vodja podružnice, ki se zaveda, da že triindvajset let opravlja eno najlepših služb na svetu.

Letos so njeni učenci petošolci Miha, Matic in Nuša, četrtošolka Vesna, tretješolca Simon in Nejc, drugošolec Maks in prvošolca Lana in Urban. »Vsako šolsko leto je nov začetek za šestletne otroke, ki prvič stopijo med šolske klopi, ki prvič slišijo glas učiteljice in prvič vzamejo v roke šolske knjige in zvezke. Kako preprosto za otroka, a vznemirljivo, ki se mu nenadoma spremeni otroštvo. Spremeni, a ne pretrga. Otrok potrebuje otroštvo. Ostati mora v neposrednem stiku z naravo, blizu gozda, med zelenimi bregovi, njive in travniki ga spremljajo na poti v šolo. Skozi šolsko okno vidi prelet ptice, sliši lajež psa in oglašanje živine iz bližnjega hleva. Taka je šola na Vranji Peči. Majhna, a dovolj velika za male radovedneže, ki komaj čakajo, da vsak dan slišijo kaj novega,« še pravi.

Učenci prihajajo iz vasi Vranja Peč, Velika Lašna in Zgornje Palovče ter Spodnje Palovče. Zmotili smo jih pri pouku matematike, a so hitro pojasnili, da strogega urnika pri njih ni, da se kljub temu vsega naučijo, čeprav svojo učilnico marsikdaj zamenjajo za gozd, travnik ali drugo okolico šole. Najraje od vsega telovadijo, pojejo in nastopajo, svoje male šole pa – kot poudarjajo – ne bi zamenjali za večjo, saj v njej prav ničesar ne pogrešajo. Učilnico po potrebi spremenijo v telovadnico, jedilnico, dvorano za nastope in prostor za sestanke s starši in krajani, v Kamnik ali druge kraje se po potrebi odpravijo s kombijem, imajo tudi knjižnico, predvsem pa veliko svežega zraka, miru in sonca, tudi takrat, ko je v dolini megla. Da so njihovi želodčki polni, prostori pa čisti, skrbi soseda šole Dragica Kotnik. Čeprav šolska stavba od zunaj izgleda bolj klavrno in je potrebna temeljite prenove, pa znotraj veje prav posebna energija in sproščeno vzdušje. Tako pa bo, kot kaže, še vrsto let, saj na šoli v prihodnjih letih pričakujejo še več učencev; številni starši so se v kraje krajevne skupnosti Vranja Peč namreč preselili prav zaradi šole.