Obujanje pivovarstva v Mengšu

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: Mengeš / sreda, 2. september 2015 / 10:22

V soboto so v Mengšu obrali gredico hmelja, ki jo je tamkajšnji mestni muzej zasadil v spomin na nekdaj znano Staretovo pivovarno, ki je delovala med letoma 1818 in 1917.

Mengeš – Z druženjem ob obiranju hmelja na dvorišču Šuštaršičeve hiše na Trdinovem trgu so v soboto v Mengšu nadaljevali zgodbo o najdbi domnevno najstarejšega piva v celinski Evropi, ki ga hrani Mestni muzej Mengeš, hkrati pa skupaj s Kulturnim društvom Franca Jelovška Mengeš skušajo postopoma obujati nekdanjo kulturo domačega pivovarstva.

V Mengšu je med letoma 1818 in 1917 delovala Staretova pivovarna, ena prvih industrijskih pivovarn na Kranjskem, mengeško pivo pa so na začetku 20. stoletja pili po večjem delu slovenskega ozemlja. Nekaj se ga je ohranilo vse do danes, saj mengeški muzej hrani tri polne steklenice iz obdobja od 1890 do 1905, dve iz Staretove pivovarne in eno iz Kozlerjeve pivovarne (predhodnica Uniona), ki naj bi bili najstarejši primerki piva v celinski Evropi. Dali so ga tudi v analizo na Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, ki je predlani mengeškemu muzeju poklonil šestnajst sadik hmelja. Slednjega so sicer na Mengeškem uspešno gojili še po drugi svetovni vojni.

Hmelj pred Šuštaršičevo hišo je obrodil že prvo leto po saditvi. »Prva letina je bila dobra, lani še boljša, letos pa je nekoliko slabša, ker ga je verjetno zajela nekakšna rja. K sreči se je razširila le v spod­njem delu rastline, tako da oreščki niso poškodovani,« je dejal direktor muzeja Janez Škrlep in dodal, da niti v Savinjski dolini ne zraste tako lep hmelj kot v Mengšu. »Pri nas prej zraste in tudi bolj bogato rodi, kar ugotavljam vsakič, ko se peljem skozi Savinjsko dolino. Vendar so pri nas zelo dobri pogoji za rast. Naš hmelj je v zatišju, gnojimo ga in 'crkljamo'. Jasno je, da na hektarjih v Savinjski dolini ne more biti deležen take nege,« ugotavlja Škrlep. Del letošnje letine bodo posušili za čaj, del pa so ga namenili domačinu Viliju Hribarju, ki se je začel ukvarjati z varjenjem piva.

Prizadevanja muzeja, da bi bogato pivovarsko dediščino povezali s sodobnim pivovarstvom, niso obrodila sadov, saj interesa s strani gospodarstva ni bilo, upajo pa, da bodo k obujanju nekdanje kulture domačega pivovarstva spodbudili domačine. »Vili Hribar je že začel variti pivo, hmelj sta letos prvič nasadila tudi Špela Gregorc in Miran Šetinc. To nas veseli, saj si naš muzej prizadeva, da dejavnosti živijo in da muzejski predmeti spodbujajo ljudi k nekdanjemu načinu dela,« je še dejal Škrlep.