Jekleni so le za vzdržljive

Jeklen ne more biti vsak, pravijo udeleženci Triatlona jeklenih v Bohinju. Letos sta najbolj jeklena Ajda Radinja iz Puštala in Janez Marič iz Stare Fužine.

Ribčev Laz – Osemdeset jeklenih posameznikov, med njimi sedem deklet, in triintrideset štafet se je v soboto podalo na traso 29. CEBE triatlona jeklenih v Bohinju. Za kako zahtevno preizkušnjo gre, so gledalci videli že po prvi disciplini, ko so nekateri po veslaškem delu zaradi krčev ali mravljincev v nogah komaj stali. Pred njimi pa še kolesarki del in za konec gorski tek do cilja pri Vodnikovi koči na Velem polju.

Do osme jeklene zmage je prišel Janez Marič, domačin iz Stare Fužine. Sedaj ima največ zmag, eno več od Marjana Zupančiča. Prav zaradi lokalnega rivalstva je ta še toliko več vredna, čeprav čas (2:24,08) ni bil blizu rekorda, ki ga ima prav tako Marič. Pot do zmage si je začel tlakovati v kajaku. Na prvo menjavo disciplin je prišel skupaj s še enim Bohinjcem – Darkom Logarjem, ki pa v nadaljevanju izkušenemu 40-letnemu biatloncu ni več sledil. Na kolesu do pod planine Konjščice je bil izredno hiter Aleš Udovič. »Ujel me je, zdelo se mi je, kot da je na motorju. Tudi na začetku tekaškega dela je pospešil, a sem vedel, da se v čolnu in tudi na kolesu nisem peljal slabo, da je on moral iti kar na polno in da imam zato proti njemu še rezerve. Ni šlo na tesno. Je pa dober. Občudujem take, kot je on, ki ob službi najdejo še toliko volje in energije, da se pripravijo za tekmo, kot so Jekleni. Tudi sam sem letos že malo na tem,« je pojasnjeval Janez Marič. Doma so se ta dan veselili dveh zmag. Na Pokljuki je bila na rolkarski tekmi najboljša tudi hčerka Kaja. Aleš Udovič tako blizu zmagi kot letos še ni bil. Za Maričem je zaostal slabo minuto in pol. »Očitno sem večno drugi. Letos že četrtič. Mi je pa to isto kot zmaga. Vse sem dal od sebe, da bi ga prehitel. Največ prednosti si je pritekel na ravninskih delih,« je dejal 36-letnik s Prebačevega. Tretji je bil znova Jure Kukovič.

Med sedmerico jeklenih deklet je bila drugič zapored najboljša Ajda Radinja. Vodstvo je prevzela na kolesarskem delu in do cilja prednost le še povečevala. Njen čas 2:50,27 je vsega osem sekund za rekordom. Pred njo je bilo v cilju le štirinajst moških. »Imajo zelo veliko pripomb, ko jih prehitim. Ko se obrnejo nazaj, slišim: 'pa ne no, ne že sedaj. Je zabavno, če greš zraven mene',« je bila nasmejana Ajda iz Puštala pri Škofji Loki, ki je poudarila, da ji zmaga sicer veliko pomeni, ni pa to njen cilj: »Moj prvi cilj je običajno, da se ne prevrnem s čolnom, drugi, da se na kolesu potrudim in da mi guma ne poči, tretji pa, da grem na polno na teku.« Kajak si je izposodila od brata Tineta, loškega podžupana, ki je zaradi poškodbe na triatlonu letos sodeloval le kot gledalec. Jekleni so bili letos domena Škofjeločank. Na drugem mestu je bila Neža Osovnikar, na tretjem pa Lucija Podlipnik. Najhitrejša štafeta je bila s časom 2:17,39 Pac sport v postavi Simon Oven, Uroš Mikelj, Boštjan Potočnik. Štafeta ŠD Kondor (Jože Hafner, Franci Žnidarič, Uroš Bertoncelj) pa je s časom 2:20,12 postavila veteranski rekord.

Da so Jekleni le za vzdržljive in da jeklen ne more biti vsak, je poudaril Metod Močnik iz Radomelj, s 23. nastopi največkrat na triatlonu. Dvajsetič je bil med deset absolutno. »Jekleni so le enkrat na leto in nikoli ne moreš predvideti, kaj se ti bo zgodilo. Meni se je že veliko: imel sem defekt, tudi plaval sem že, na menjavi so mi izgubili superge,« je naštel nekaj iz široke palete možnih scenarijev. Tudi zato so Jekleni tako zanimivi.