V spomin: Olga Bandelj (1948 - 2015)
Na začetku poletja nas je zapustila Olga Bandelj, dolgoletna prostovoljka, zelo aktivna članica Območnega združenja RK v Škofji Loki, nekdanja predsednica, podpredsednica, predsednica komisije za krvodajalstvo, prijateljica, ženska, ki je za vsakogar našla prijazno besedo, tudi takrat, ko ji je bolezen že pobirala življenjsko energijo.
Doma je bila v Puštalu pri Škofji Loki, kjer je bila ravnateljica otroških vrtcev. V letih 1978 - 1982 je bila sekretarka občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije, v letih 1982 - 1990 tudi članica republiškega odbora sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti ter članica sveta za življenjske delovne razmere delavcev pri republiškem sekretariatu ZSS. Po sindikalni funkciji je bila tudi članica konference za družbeno aktivnost žensk pri RK SZDL. Pri Skupnosti za zaposlovanje Kranj je sodelovala pri poklicnem usmerjanju mladine, skupaj s soavtorji je pripravila publikacijo Pred izbiro poklica. Od leta 1971 je bila ''naša'', saj je postala dejavna pri Rdečem križu v Škofji Loki in v skupini za samopomoč starejših. Dekleta iz skupine za samopomoč Vrtnice je ne bodo nikoli pozabile.
Veliko se je ukvarjala z mladimi, leta 1995 je pripravila pedagoški program za 1. tabor na Kolpi, pomagala je pri zagonu krožkov na osnovnih šolah. Poznali so jo tudi v zamejstvu, saj je že pred desetletji navezala stike s krvodajalci v pobrateni občini Sovodnje ob Soči v Italiji. Zavest, kaj pomeni biti krvodajalec, ne nazadnje je bila tudi sama krvodajalka, je prenašala na druge, predvsem na mlade. Še tako neodločnega in plahega krvodajalca je navdušila, da je z dobro voljo in brez strahu sprejel svoje poslanstvo. Prav tako je znala pridobiti naklonjenost profesorjev in dijakov srednjih šol, da so se odločali za skupinske obiske in odvzeme krvi. Prav Olgi Bandelj se moramo zahvaliti, da je Škofja Loka po številu krvodajalcev med prvimi v Sloveniji in da se krvodajalstvo prenaša iz roda v rod. Leta 2000 je za dolgoletno požrtvovalno delo prejela bronasti grb občine Škofja Loka.
Težko smo se poslovili od nje. Trajalo je in trajalo. Slovo je bilo v duhu njene poslednje želje: s pomočjo svojcev in ljudi dobre volje smo zbrali 2.152 evrov, ki jih bomo poklonili skupinam starih za samopomoč in otrokom iz socialno šibkih družin za letovanje. Olga je še po smrti želela pomagati drugim, tako kot takrat, ko je bila z nami.