Težav ne smejo skrivati

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Slovenija / nedelja, 30. avgust 2015 / 07:54

Prehod iz osnovne v srednjo šolo predstavlja pomembno življenjsko prelomnico. Svetovalna delavka Karmen Kanalec in pomočnica ravnateljice Lijana Medič Jermančič iz Šolskega centra Kranj sta pojasnili, kako mladostnikom olajšati ta prehod.

S kakšnimi spremembami se soočijo mladostniki ob vstopu v srednjo šolo?

Medič Jermančič: »Za marsikoga je velika sprememba že odhod v šolo v novem kraju, s čimer je povezano navajanje na avtobusni prevoz in zgodnejše vstajanje. V šoli pa jih pričakajo povsem novi sošolci.«

Kanalec: »Gre za novo socialno okolje, v katerem si je treba status šele ustvariti.«

Medič Jermančič: »Če dijaki prihajajo z iste šole, se potrudimo, da so skupaj v razredu. Nekateri pa ne poznajo nikogar s svoje nekdanje šole, zato je še toliko bolj pomembno, da najdejo svoj položaj v razredu in jih sošolci sprejmejo.«

Kanalec: »Potrebne so prilagoditve na številnih področjih. Naenkrat imajo več svobode oziroma manj nadzora in treba se je navaditi tudi te odgovornosti.«

Medič Jermančič: »Navaditi se morajo na nove učitelje ter novo snov in način podajanja snovi; prvič se srečajo s strokovnimi predmeti, pri katerih se ne morejo opirati na pretekla znanja.«

Kako se jim v šoli trudite olajšati ta prehod?

Kanalec: »Učitelji so zelo pozorni, veliko časa posvetijo pogovorom o pravilih v šoli in dodatnih možnostih, ki jih imajo, kot je recimo dopolnilni pouk in podobno.«

Medič Jermančič: »Za socialne odnose so pomembne tudi razredne ure, po potrebi pa se vključimo še svetovalne delavke.«

Ali novopečene dijake skrbi tudi zbadanje starejših dijakov, ko postanejo »fazani«?

Medič Jermančič: »V šoli pripravimo organizirano fazanovanje, da bi bilo tega čim manj.«

Kanalec: »Predstavniki višjih razredov pripravijo zabavne igre, ki so zastavljene tekmovalno, da se okrepi pripadnost.«

Kaj od tistega, kar ni organizirano, pa je še sprejemljivo?

Medič Jermančič: »Značilno je recimo, da jim na čelo narišejo črko F, kar je čisto v redu, saj so mnogi celo ponosni, da so na tak način sprejeti. Spodbujamo, da fazanovanje ni nasilno, čeprav to vsak dojema drugače. Za nekoga je recimo hudo nasilje že to, če mu naložijo, da mora s kovancem premeriti nek predmet. Zato morajo starejši imeti tudi malo občutka, da nikogar ne prizadenejo. Če že pride do tega, pa jih spodbujamo, da to povedo staršem oziroma nam in se potem pogovorimo z nasilnimi dijaki. Nasilja ne dovolimo.«

Kaj pa strah pred neuspehom – verjetno ni redko, da se morajo tudi odličnjaki v srednji šoli sprijazniti s precej nižjimi ocenami?

Kanalec: »Zelo pomembni so čustveni in osebnostni dejavniki, predvsem dobra samopodoba in samozavest – to so varovalni dejavniki ob prehodu. Petici iz ene ali druge osnovne šole sta lahko povsem različni. Nekateri v prvem letniku komaj spravijo skupaj oceno dve, pa so bili v osnovni šoli kar dobri. Prej niso imeli prave predstave o ocenah. Najprej je to šok.«

Medič Jermančič: »Pri nas niti nimamo toliko odličnjakov, predvsem mislim takih, ki so prepričani, da morajo vse znati in biti do konca prepričani v svoje znanje. Pri nas so odličnjaki, ki so to pridobili s sposobnostjo, ker jih nekaj res zanima, zato ni tako hudega preskoka kot mogoče v splošnih gimnazijah. Ti bodo tudi pri nas dobivali petice. Pomembnejše je, da si izberejo pravo stroko. Težje je, če pridejo na šolo, v zvezi s katero so imeli drugačna pričakovanja.«

Kdaj se je smiselno prepisati na manj zahtevno šolo, če ima nekdo kljub trudu negativne ocene?

Medič Jermančič: »Čim prej. Lahko že med letom, če ima nekdo slabe ocene. Navadno jo sicer zamenjajo po prvem letniku oziroma nekateri tudi po drugem.«

Kanalec: »Takrat, ko dijak opazi, da je izčrpal vse svoje zaloge moči oziroma sposobnosti.«

Je veliko takih primerov na leto?

Kanalec: »To je ena stalnih nalog svetovalne službe – da jim svetujemo pri prepisu na manj zahtevno stopnjo ali v drug program.«

Kaj bi torej pred začetkom novega šolskega leta svetovali tako otrokom kot njihovim staršem, da se bo novo šolsko leto začelo čim manj stresno?

Medič Jermančič: »Predvsem je pomembno, da dijaki začnejo čim bolj sproti delati in skrbijo za redno izpolnjevanje obveznosti.«

Kanalec: »Pomemben je tudi hiter odziv; če kaj ni v redu, naj ne skrivajo težav.«