Priložnosti za kulturni turizem

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Tržič / petek, 28. avgust 2015 / 08:58

Ministrici za kulturo Julijani Bizjak Mlakar so na delovnem obisku v Tržiču predstavili pobudo o oživljanju degradiranih industrijskih območij, konkretno nekdanje tovarne BPT, del razprave pa je bil namenjen celoviti ureditvi taborišča Ljubelj.

Tržič – Ministrico z ožjimi sodelavci sta v ponedeljek na občini gostila tržiški župan Borut Sajovic in poslanka Jana Jenko. Idejni projekt celostne ureditve industrijskega območja nekdanje tovarne Bombažne predilnice in tkalnice (BPT) sta predstavili predstavnici družbe BPT kot pravnega naslednika in večinskega lastnika, Alenka Žibert in Damjana Habjan. Nova je predvsem pobuda, da bi se poleg dela Tržiškega muzeja v to območje preselil tudi del Tehniškega muzeja Slovenije. V duhu preteklosti, a s sodobnim pridihom bi nastala muzejska peš pot po starih tirih, ki bi imela tudi parkovne površine. V nekdanjem BPT je zdaj nekaj najemnikov, s katerimi bi lahko našli skupni jezik še naprej, ker je v projekt umeščena tudi obrtniška oz. podjetniška dejavnost, prav tako je na lokaciji že obnovljena elektrarna. Pomembno dejstvo je, da je večji del BPT-ja pod strogim spomeniškim varstvom. »Ne razmišljamo o selitvi Tehniškega muzeja iz Bistre, ampak o selitvi nekaterih depojev, ki so zdaj na Ptuju, v Soteski ... na eno lokacijo. Gre predvsem za težje in večje eksponate. S selitvijo na lokacijo v Tržič bi odpadli transposrtni stroški, vlaganja v depo na Ptuju, odpadle bi najemnine, ki jih zdaj plačujemo za depoje ...« je svoj pogled razložila Romana Erhatič - Širnik, namestnica direktorice Tehniškega muzeja Slovenije. Idejni projekt sta predstavnici BPT ocenili na nekaj sto tisoč evrov, župan Borut Sajovic pa je opozoril na postopnost njegove izvedbe: »Lastniki so pripravljeni kompleks prodati, občina pa je pripravljena sodelovati z ureditvijo prometne in komunalne infrastrukture, te študije so že v pripravi, ter parkovnih površin. Za začetek pa bi na lokacijo selili del Tržiškega muzeja.«

Ureditev taborišča Ljubelj

V nadaljevanju je direktorica Tržiškega muzeja Jana Babšek pohvalila dobro sodelovanje z ministrstvom za kulturo, ki je sofinanciralo prenovo čevljarske zbirke v lanskem letu, prenovo usnjarske zbirke, ki jo bodo odprli septembra in načrtovano prenovo tekstilne zbirke v prihodnjih dveh letih ter film o zgodovini smučanja na Slovenskem. Ministrici je predstavila še nekaj predvidenih projektov in nujnih sanacij, poudarek pa dala koncentracijskemu taborišču Ljubelj - podružnici Mauthausna, ki je pomnik zgodovini, da se kaj takega ne bi nikdar več ponovilo in bi bil z dodatno ureditvijo obenem tudi priložnost za kulturni turizem. Leta 2014 je bil spomenik zaupan Tržiškemu muzeju v upravljanje. »V letih 2016-2018 načrtujemo postavitev replike barake, informacijsko točko, pedagoške programe in spletno stran,« je pojasnila Babškova, ki vidi priložnost tudi v čezmejnem sodelovanju; en del taborišča Mauthausen je tudi na avstrijski strani. »Taborišče je zgledno vzdrževano. Določena restavratorsko - konservatorska dela občina že izvaja, tudi tuja veleposlaništva pri nas zagotavljajo sredstva za obnovo določenih obeležij, predvsem spominskih plošč,« je povedal Vid Meglič, vodja Urada za družbene dejavnosti pri Občini Tržič. Meglič je še dodal, da je finančna konstrukcija celovite ureditve taborišča ocenjena na približno 350 tisoč evrov: »Del bo prispevala občina, za partnerstvo pa se obračamo na ministrstvo za kulturo.« Ministrici se sredstva ne zdijo tako visoka, da ne bi mogli pri ministrstvu pomagati, pomoč pa je odvisna od državnega proračuna 2016/17 in tudi od t.i. Zakona za nujne investicije v kulturo, za katerega ministrica trdno verjame, da bo sprejet.