Slovenci za izvoz

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / petek, 28. avgust 2015 / 16:24

V tej rubriki se oziramo na dogajanja po svetu. To pot pogled obrnemo in se vprašamo: katere so tiste slovenske osebnosti, ki so uveljavljene in poznane tudi onstran slovenskih meja in bi jih lahko izvažali?

Nanje smo lahko ponosni

Za izhodišče vzamemo svojevrsten podvig novinarjev spletnega portala Planet. Izbrali so petkrat po deset »Slovencev, na katere smo lahko ponosni«. Zakaj? »Zaradi njihovega dela in promocije države.« In kaj je tisto, kar jih dela odlične in prepoznavne tudi po svetu? »Ugled, strokovne nagrade in potrditve, najvišja mesta v različnih tekmovanjih, odnos do dela …« Poglejmo torej, kdo so ti izbranci. Petdeset jih je, navajamo jih po abecednem redu priimkov in pripišemo njihovo glavno dejavnost. Igor Akrapovič, podjetnik; Ivo Boscarol, podjetnik; Nataša Čagalj, modna oblikovalka; Katarina Čas, igralka; Sandi Češko, podjetnik; Iztok Čop, veslač; Goran Dragić, košarkar; Bernarda Fink, operna pevka; Peter Florjančič, izumitelj; Irena Grafenauer, flavtistka; Viki Grošelj, legenda himalajizma; Drago Jančar, pisatelj; Jaša, umetnik; Denis Jašarević, glasbenik; Valerija Kelava, manekenka; Nika Kljun, plesalka; Alen Kobilica, maneken in paratriatlonec; Oskar Kogoj, industrijski oblikovalec; Anže Kopitar, hokejist; Aleksandra Kornhauser Frazer, kemičarka; Tomo Križnar, mirovni aktivist; Laibach, glasbena skupina; Zakonca Login, podjetnika; Ana Lukner, ustanoviteljica Anine zvezdice; Robert Lešnik, oblikovalec; Petra Majdič, smučarska tekačica; Bernarda Marovt, manekenka; Tina Maze, smučarka; Mićo Mrkaić, ekonomist; Jan Oblak, nogometni vratar; Pedro Opeka, misijonar; Joc Pečečnik, podjetnik; Andrej Pečjak, slovenski inovator in konstruktor električnih avtomobilov; Rok Predin, vizualni umetnik; Peter Prevc, smučarski skakalec; Ana Roš, kuharska mojstrica; Renata Salecl, filozofinja in sociologinja; Urška Sršen, podjetnica; Martin Strel, maratonski plavalec; Karmina Šilec, dirigentka zbora Carmina Slovenica; Anže Škrube, plesalec; Ivan Šprajc, arheolog in etnolog; Tomaž Štolfa, podjetnik; Andraž Tori, podjetnik; Verica Trstenjak, pravnica; Igor Vugrinec, slovenski kapitan na airbusu A380; Zlatko Zahović, nogometna legenda; Egon Zakrajšek, ekonomist; Nika Zupanc, industrijska oblikovalka; Slavoj Žižek, filozof. – Kaj porečete? Jaz sem bil ob izboru in predstavitvah kar prijetno presenečen. Nekaterih sicer, priznam, sploh nisem poznal, a ko o njih bereš, te prepričajo. Kdo je denimo, podjetnica Urška Sršen? »Mlada kiparka z Vrhnike je soustanoviteljica startupa Bellabeat, ki razvija izdelke za spremljanje nosečnosti, razvoja ploda in telesne aktivnosti žensk. S hrvaško ekipo je podjetje razvijala v znanem ameriškem pospeševalniku Y Combinator, pridobila večmilijonske naložbe, Bellabeatove izdelke pa so opazile in podprle hollywoodske zvezdnice, med drugim igralka in podjetnica Jessica Alba. Pred kratkim je Urška, v tujini redna gostja omizij na temo žensk v tehnoloških podjetjih, z ekipo prejela nagrado za najboljši evropski zdravstveni startup.« (Vir: www.siol.net, tu najdete kratke predstavitve in fotografije vseh 50.) Zanimivo in še kar prepričljivo, ni kaj! Ponosni smo nanje tudi zato, ker je med izbranci več Gorenjcev …

Smešna meja v Piranskem zalivu

»Piranski zaliv je majhna smešna meja. Popoln nesmisel. Slovenci se borijo za izhod na odprto morje in hkrati zagotavljajo, da verjamejo v EU, kjer meje ne obstajajo več. Če mej med Hrvaško in Slovenijo ni več, zakaj se tako borijo zanjo? Hrvati pa imajo samo en razlog, da Slovencem nočejo dopustiti prostega izhoda na odprto morje. Daje jim možnost, da so v dominantnem položaju. Hrvaška zares ne potrebuje Piranskega zaliva. V resnici sta dve tretjini zaliva popolnoma brez vrednosti. Zaliv je dragocen samo zato, ker z njim lahko dražijo Slovence. Niti emocionalno niti intelektualno ne morem razumeti, kakšen državni ali narodni interes lahko predstavlja možnost, da nagajaš sosednji državi.« Tako je pomen Piranskega zaliva karikiral Miljenko Jergović, hrvaški pisatelj in novinar. Ima prav?

Kritično o begunski krizi

»Evropa ni le hladnokrvno spregledala, marveč tudi aktivno sodelovala pri politični, ekonomski in družbeni destabilizaciji Bližnjega vzhoda, po desetletjih nezmožnosti, da odpravi težave, ki jih je zakuhala predhodna (evropska!) kolonialna politika. Ne izračunati, s preprosto osnovnošolsko matematiko, da bo val beguncev poiskal predvsem Evropo, je enako zgodovinskemu zločinu proti človeštvu: dovolj je bilo, da so begunci lahkoverno pogoltnili vse to ameriško in evropsko tuljenje o demokraciji, v imenu katere se rušijo diktatorske, sicer kolikor toliko funkcionalne države.« Tako pa je evropsko vlogo v begunski krizi kritizirala humanistka Svetlana Slapšak. Prepričljivo.