Vsakih nekaj let se ose zelo namnožijo, takrat govorimo o »osjem letu«.

Letos je osje leto

Letos je več os kot ponavadi, vendar to ne napoveduje hude zime, kot pravi ljudska modrost. Piki os in čebel so usodni za enega do dva Slovenca letno.

Kranj – V Sloveniji živi več kot sto vrst os, najpogostejši pa sta navadna in nemška osa. Čeprav spadajo med miroljubnejše vrste, postanejo napadalne, kadar se počutijo ogrožene. Boleče posledice je marsikdo že občutil, še zlasti letošnje poletje, ko je os več kot navadno.

Stara ljudska vraža pravi, da naj bi poletje, bogato z osami, pomenilo hudo zimo. Vendar pa znanstvene podlage za takšno predvidevanje ni. »Nihanje velikosti populacije je v naravi nekaj povsem običajnega, le da pri večini živali tega ne opazimo zlahka, ker niso tako moteče, kot so ose. Vsakih nekaj let se te žuželke zelo namnožijo in takrat govorimo o 'osjem letu'. Gre torej za povsem naraven pojav,« pravi dr. Danilo Bevk iz Nacionalnega inštituta za biologijo. »Eden izmed razlogov za veliko namnožitev os je v ugodnih vremenskih razmerah. Vročina namreč ustvarja ugodne pogoje za njihovo razmnoževanje. Največ jih je ob koncu poletja,« dodaja Bevk.

Za večino piki niso nevarni

Glavni razlog, da ose ne uživajo velike priljubljenosti, so boleči piki, ki po navadi sicer niso nevarni. »Večina zdravil iz ljudske lekarne, med katerimi sta večkrat omenjena kis in čebula, nima večjega učinka. Mesto pika je najbolje hladiti s hladnimi obkladki ali ledom,« svetuje dr. Renato Eržen z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik.

Piki os, čebel in sršenov so nevarni za tiste, ki so nanje alergični, kar je po Erženovih besedah okoli pet odstotkov populacije. V tem primeru lahko pacient doživi anafilaktični šok, ki lahko vodi v smrt, zato je treba takoj poiskati zdravniško pomoč; ljudje z alergijo pa morajo s seboj stalno nositi tudi prvo pomoč.

Zaradi pikov vsako leto ambulantno obravnavajo od tristo do petsto pacientov in tudi letos ni posebnih odstopanj. »Čeprav piki za večino ne predstavljajo posebne nevarnosti, pa ocenjujemo, da so usodni za enega ali dva Slovenca letno,« sklene Eržen.

Ose privlači sladkor, zato jih je po navadi veliko na poletnih piknikih, ko so mize obložene s sladkimi pijačami, sadjem in drugimi dobrotami. Iz enakega razloga stikajo okoli čebeljih panjev, vendar kot pravi Bevk, jim zdrava čebelja družina po navadi prepreči vstop, zato večje škode ne morejo napraviti.

»Čeprav jih ljudje največkrat dojemamo kot neprijetno nadlogo, pa so ose kot plenilci žuželk tudi pomemben regulator škodljivcev ter zato precej koristne,« Bevk opozori še na večkrat spregledano pozitivno lastnost teh žuželk.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Splošno / petek, 18. maj 2007 / 07:00

Bela zdravnica na Madagaskarju

"Otroci umirajo zaradi nalezljivih in nenalezljivih bolezni, ki jih v t.i. razvitem svetu redko še srečamo ali pa jih znamo učinkovito zdraviti. Pogosto je vzrok to, da niso bili cepljeni," pravi zdra...

Objavljeno na isti dan


Splošno / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Spremembe pri izvajanju dimnikarske službe

Popravek oziroma odgovor na članek pod gornjim naslovom

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Glasnih voda polna dolina

Dolina Mostnice s Planino Voje - Ledeniška dolina se zajeda skoraj v nedrje slovenskega očaka. S severa jo razkošno opazuje Tosc, z vzhoda Pokljuka, z zahoda Fužinske planine, na jugu pa se odpira pro...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Trgajmo bezgovo cvetje

Modro je, da si bogatimo svojo domačo zeliščno lekarno takrat, ko je čas za to. In zdaj je čas za cvetje črnega bezga (Sambucus nigra). Le pridno ga trgajmo, a s tem početjem ne pretiravajmo. Alergije...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Peteršilj

Peteršilj je eden najizrazitejših naravnih tonikov, se pravi poživil, z njim so včasih hranili celo dirkalne konje, da bi bili hitrejši. Peteršilj je doma iz vzhodnega Sredozemlja, spoštovali pa so...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Šmarnice

Kdo ne pozna dehtečega vonja šmarnic. Te majske dni so jih polni travniki ob robovih gozdov. Tako v nižinah kot tudi višje v gorah. Po vrtovih so letos zacvetele že nekoliko prej. Šmarnica ni kot d...