
Nižje cene, nižje subvencije in višji stroški
»Številke ne lažejo,« je dejala Majda Luznar, vodja škofjeloške kmetijske svetovalne službe, ko je prejšnjo soboto na pogovoru v Davči nizala podatke, ki kažejo na to, da se razmere v hribovskem kmetijstvu poslabšujejo in da tudi obeti za naprej niso najboljši.
Davča – Kranjska območna enota Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije in Kmetijsko-gozdarski zavod Kranj sta v sodelovanju s turističnim in gasilskim društvom iz Davče pripravila prejšnjo soboto na seniku Vrhovčeve kmetije v Davči pogovor o prihodnosti hribovskih kmetij. Majda Luznar, vodja škofjeloške enote kmetijske svetovalne službe, je na podlagi podatkov ugotavljala, da se razmere v (hribovskem) kmetijstvu poslabšujejo. Po podatkih popisa je leta 2000 še 97 odstotkov vseh kmetij z območja Upravne enote Škofja Loka redilo živino, deset let kasneje, ko je skupno število kmetij upadlo s 1666 na 1600 kmetij, jo je redilo še 85 odstotkov vseh. Število kmečkih zavarovancev se je v štirih občinah na Škofjeloškem v obdobju 2000–2015 zmanjšalo za več kot eno petino, v občini Železniki celo za dve petini. Zbirno vlogo je leta 2009 oddalo 1484 kmetij, letos 35 manj.
Velik upad pri kmetijsko-okoljskih ukrepih
Lani, ko je bilo zadnje leto izvajanja ukrepov Kmetijsko-okoljskega programa (KOP), je bilo na Škofjeloškem v ukrepe vključenih 675 kmetij, letos se je za ukrepe Kmetijsko-okoljskih-podnebnih plačil (KOPOP) odločilo le 193 kmetij. Zakaj tolikšen upad števila kmetij? Kot je pojasnila Majda Luznar, v novem programu KOPOP ni ukrepov, ki bi jih hribovsko kmetijstvo lahko koristilo, v prejšnjem obdobju sta bila to predvsem ukrepa sonaravna reja in strmi travniki. Nekatere kmetije se niso odločile za vključitev v KOPOP tudi zaradi slabih izkušenj iz preteklosti, saj so denar, ki so ga prejele, morale vračati po treh ali več letih. Kmete moti tudi stalno spreminjanje 'pravil igre', zahtevno vodenje evidenc in znižanje višine plačil, po novem pa je tudi manj možnosti za vključitev v ukrepa za košnjo strmih travnikov.
Kmetije z loškega območja so že v preteklosti imele bolj malo možnosti za uspeh pri kandidiranju na razpisih za finančne podpore, 'oviri' za to sta tudi dokaj nizka stopnja registrirane brezposelnosti in v primerjavi z nekaterimi drugimi območji dokaj nizek delež kmečkih gospodarjev, ki so stari več kot 55 let. V kmetijski svetovalni službi se bojijo, da za novi razpis za mlade kmete ne bo veliko vlog, saj se prag zvišuje s tri na šest hektarjev primerljivih kmetijskih površin, pri tem pa se ne upošteva gozd.
Pridni, iznajdljivi, inovativni ...
In kakšni so obeti za naprej? Majda Luznar ocenjuje, da se bo število kmetij, zlasti manjših, v prihodnje še zmanjševalo, prav tako tudi število kmetij, ki še redijo živali, hkrati se bo na preostalih kmetijah povečevala površina obdelovalnih zemljišč in število rejnih živali. Obdelava zemljišč se bo opuščala zaradi izpada dveh ukrepov za košnjo na strmih travnikih. Višina subvencij se zmanjšuje, cene mleka in mesa se znižujejo, splošni stroški pa se povečujejo. Kmečko zavarovanje, na primer, se je letos podražilo za najmanj enajst evrov.
»Za obstoj hribovskega kmetijstva so pomembne tudi dopolnilne dejavnosti (na območju škofjeloške upravne enote se z njimi ukvarja 196 kmetij), dohodek iz gozdarstva, osebni dohodek, ki ga zaposleni zunaj kmetijske dejavnosti vlagajo v kmetijo, subvencije, občinske in državne finančne podpore,« je dejala Luznarjeva in poudarila, da obstoj kmetij (ne samo hribovskih) ohranjajo predvsem navezanost na kmetijsko zemljo ter pridnost, inovativnost in iznajdljivost kmečkih gospodarjev.
Lastniki gozdov bi lahko sekali več
Za kmetije v Selški dolini, še zlasti za hribovske, je zelo pomemben tudi gozd, ki pokriva štiri petine območja občine Železniki. Boštjan Škrlep, vodja krajevne enote Zavoda za gozdove Železniki, je dejal, da gospodarjenje ovira velika posestna razdrobljenost, saj ima skoraj polovica lastnikov manj kot en hektar gozd. Lesna zaloga je visoka, okrog 400 kubičnih metrov na hektar. Kmetje bi po zdajšnjih načrtih lahko sekali osem kubičnih metrov dreves na hektar, dejansko pa v povprečju posekajo le štiri 'kubike'. Problem je tudi slaba odprtost gozdov, v enoti Zali Log še četrtina gozdov ni odprtih, to pomeni, da gospodarjenje z njimi ni možno ali da je spravilna razdalja daljša od 800 metrov. Odprtost se izboljšuje, vsako leto naredijo v povprečju eno gozdno cesto. V okviru prejšnjega Programa razvoja podeželja so lastniki oddali na gozdarske razpise okrog sto vlog, večinoma za gozdne prometnice, nekaj pa tudi za gozdarsko mehanizacijo. Večina lastnikov gozdov se ob ujmah hitro odziva, po lanskem žledolomu imajo zdaj polno dela s posekom in spravilom od lubadarja napadenega drevja. V dolini je okrog sto žarišč lubadarja.
Predlagajo spremembe programa
Branko Ravnik, direktor Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, je dejal, da bodo le poštene odkupne cene mleka in živine ohranjale kmetovanje na hribovskih območjih in da so že predlagali spremembe Programa razvoja podeželja za obdobje 2014–2020, s katerimi naj bi zagotovili več denarja kmetijam s travinjem. Če bo z njimi soglašala Evropska komisija, naj bi med drugim uvedli plačilo za dobrobit govedi (pogoj naj bi bilo 120 dni paše) ter plačilo za ekstenzivno travinje z eno ali dvema košnjama. Pri razpisih predlagajo nov razpis – za naložbe na malih kmetijah z manj kot šestimi hektarji primerljivih kmetijskih zemljišč. Uroš Zgonec z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je ugotavljal, da je na hribovskih območjih trend opuščanja kmetovanja počasnejši kot na drugih območjih. Trend poskušajo vsaj zaustaviti, tudi tako, da podpirajo obstoj družinskih kmetij in da v okviru programa razvoja podeželja namenjajo precejšnje denarje za mlade kmete in za posodabljanje kmetij.
»Pridni so vedno tepeni«
V razpravi je bilo slišati različne predloge, mnenja, pripombe ... Ivan Tičar, predsednik kranjske območne enote zbornice, je dejal, da so pridni in delavni vedno tepeni. To velja tudi za gorenjske kmete, ki bodo v novem programskem in finančnem obdobju dobili manj subvencij, kot so jih v prejšnjem obdobju. Tisti, ki se ukvarjajo s prirejo mleka, bodo v enem letu tudi na račun zniževanja odkupne cene mleka ob 30 odstotkov prihodka. Janko Golorej, kmet iz Voklega, je ugotavljal, da ne držijo zagotovila kmetijskega ministra Dejana Židana, da se nobenemu kmetu z novo finančno perspektivo plačila ne bodo zmanjšala za več kot 30 odstotkov. Peter Razinger, kmet iz Javorniškega Rovta, je poudaril, da v hribovskem kmetijstvu za razliko od nižinskega ni možno računati na koncentracijo. Ivan Guzelj iz Sv. Barbare se je zavzel za to, da bi hribovskim kmetom namesto plačil na podlagi vlog in razpisov izplačevali pavšalni znesek kot nadomestilo za obdelovanje. Kmetijski svetovalci so bili nekdaj dejansko pospeševalci kmetijstva, zdaj pa so – ne po svoji krivdi – podaljšana roka državnih birokratov. Božo Prezelj, gospodar na 68 hektarjev veliki kmetiji v Podporeznu, je dejal, da se ukvarja tudi z mizarstvom, a ga doslej ni mogel registrirati kot dopolnilne dejavnosti, opozoril pa je tudi na škodo, ki jo povzročajo divji prašiči. Miloš Stanonik iz Vinharij je povedal, da so kmetje, ki se ukvarjajo z dopolnilnimi dejavnostmi, razočarani nad uvedbo davčnih blagajn. Država bi po njegovem mnenju morala spodbujati tovrstne dejavnosti v hribovskih krajih tudi tako, da jih ne bi obdavčila; zagotoviti pa bi jim morala tudi nadomestilo za izpad dohodka pri lesu, ki ga je razvrednotil lubadar. Tomaž Demšar z Rudna je opozoril na problem, ko nekateri manjši lastniki ne posekajo in pospravijo od lubadarja napadenega drevja, saj s tem omogočijo širitev lubadarja tudi v sosednje, še zdrave gozdove.