Volk Folk

Besedilo: Alenka Bole Vrabec
Kategorija: Nasveti / sobota, 22. avgust 2015 / 13:23

… se rima. In to kako! Pristno, žlahtno, prešerno, temperamentno, da človeku pričara nasmeh na usta in užitek v uho. Volk Folk so godčevska zasedba gosli, opreklja in basa, pa tudi posebne tržaške diatonične harmonike 'plonerce', stare okoli 130 let. Zasedba je povsem družinska: oče Romeo – kontrabas, hči Nina – oprekelj (Prešeren ga v Povodnem možu imenuje cimbale) in plonerca, sin Gregor – violina, seveda pa skupaj tudi pojejo. Eden poje naprej, drugi čez, tretji pa basira. V baročni dvorani, kjer poteka 33. Festival Radovljica, je bilo čutiti tudi sicer nevidno gostjo – radost ob slovenski ljudski pesmi in plesih. V družini Volk iz vasi Velika Bukovica pri Ilirski Bistrici je že nekaj rodov ljudska glasba očitno v genih. Znan godec je bil že stari oče, pa uj'c, ki sta bila znana in priljubljena daleč onkraj domače vasi. Sicer je oče Romeo predmetni učitelj likovne in tehnične vzgoje, Nina pianistka in profesorica klavirja na glasbeni šoli v Ilirski Bistrici, Gregor pa se posveča sredozemskemu kmetijstvu. Prodor se je začel po nastopu na Drugi godbi leta 2000 … Ko se je oče Romeo zahvalil za tako imenitno vzdušje v dvorani in za 'korajžo, da so bili na tako eminenten festival tudi povabljeni', je razkril še družinsko anekdoto. Ko se je rodil sin Gregor, je bilo treba opremiti sobo, se peljati v Ljubljano po pohištvo. In ker je bilo to obdobje, ko so se v kakšni trgovini znašli povsem nepričakovani 'meddržavni menjalni kontingenti', so imeli v prodajalni s pohištvom tudi velike češke kontrabase z nenavadno močnim rjavim leskom. Takrat mladi oče Romeo je pomislil, kaj ko bi namesto ene omare raje kupili kontrabas, saj stari na podstrešju dobesedno razpada. In zgodilo se je. In je vzklil in se bleščeče skalil Volk Folk, ki sodi med naše najboljše poustvarjalce ljudskega pevskega in godčevskega izročila. V nedeljo so mi viže še zmeraj zvenele v ušesih in me je zamikalo, da bi skuhala kaj iz tistih krajev. Spomnila sem se na Slivje, kjer so imeli pred leti 'češpov praznik', in na cerkev sv. Martina z impresivnimi freskami Toneta Kralja, na brkinsko sadno cesto, na jamo Dimnico … 'Priguglala' sem recept za 'češpovo pito', a so navedene samo sestavine, količine pa ne. Za eksperimentiranje ni bilo več časa, slive pa sem imela. Res da ne iz Bretanje, od koder je recept. A po tiste brkinske bi se veljalo odpeljati … sem predlagala Izbranemu. Kratek odgovor: Lahko, ko se bo shladilo … In zdaj se je! … Dodajam še obisk Prema, gradu in Ketteja.

Slivov kolač, Far Breton

Za 4–6 oseb potrebujemo: 600 g razkoščičenih sliv, 3 jajca, 0,5 l mleka, 70 g slanega masla, 100 g sladkorja, 100 g moke, 1 žlico ruma.

Penasto umešamo jajca in sladkor. Počasi dodajamo presejano moko in mešamo, da zmes postane gladka. Nato drugega za drugim dodamo rum, stopljeno slano maslo, mleko in pazimo, da se ne naredijo grudice.

Primeren pekač namastimo in oprašimo z moko. Slive zložimo na dno in prelijemo s testom. V pečici, ogreti na 180 °C, pečemo približno 45 minut. Ko je kolač pečen, ga potresemo s sladkorno moko. Postrežemo lahko toplega ali ohlajenega.

Pa dober tek.